Ob tiskovni konferenci TRS

Pravica, Luca Giordano.

Ob tiskovni konferenci 16.9.2016, ko Gibanje TRS predstavlja ovadbe zoper ministra za
infrastrukturo ter Ministrstvo za okolje in prostor, skupino za izdelavo Državnega prostorskega načrta za cestno povezavo Velenje - AC priključek Šentrupert, želi Civilna iniciativa pojasniti, kaj je vzrok teh ovadb.

Traso na severnem delu 3. razvojne osi so izbrali na podlagi študija vrednotenja iz leta 2007 (1). Dve trasi: F2 in F6 sta bili ocenjeni zelo enakovredno (114 za F2 in 112 za F6), a so vseeno izbrali traso F2 kljub obilici napak, kar je Vlada ugotovila leta 2011 (2).

Takrat so ugotovili, da je študija variant neprepričljiva, da so bili cilji umeščanja nejasni, da je bila uporabljena metodologija vrednotenja vplivov na kmetijska zemljišča neprimerna in da je bolj smiselno in racionalno usmeriti pozornost na razvoj in modernizacijo obstoječe cestne mreže.

Med napačnimi vhodnimi podatki je tudi prometna študija, ki je imela dve bistveni napaki, kar je leta 2014 ugotovil DARS (3), ki nudi MOP-u tehnično podporo. Celju so zmanjšali število delovnih mest na polovico (le 14.954 namesto 28.000) in rast prometa med Velenjem in avtocesto A1 ocenili na dvakrat večjo kot drugod.

Posledica napačnih podatkov v prometni študiji je bil vpliv na prometni in ekonomski vidik vrednotenja (5), ki je izkazal neupravičeno višjo interno stopnjo donosnosti trase F2 (sedaj F2-2: Velenje – Šentrupert), namesto F6 (Velenje – Arja vas). Sedaj je predlagana trasa F2 v očitnem neskladju s Strategijo razvoja prometa v RS (4), ker ne posodablja obstoječe regionalne ceste Velenje - Arja vas ali jo umešča ob ostoječ koridor, pač pa ustvarja novega.

Pripravljalec (MOP, z DARS-om) ve, da so bile v študiji vrednotenja narejene napake. Ve, da je imela prometna študija napake, ki so vodile k napačnim sklepom. Ve, da bo cesta Arja vas – Velenje potrebna kot 4-pasovnica. A kljub pozivom k razumu (6) vztraja, da bi zgradili hitro cesto drugje kot tam, kjer je promet.

Od leta 2008 do danes smo pripravljalcu že 18-krat poslali zahtevo po ponovnem vrednotenju, s katerim bi popravili napake, a tega noče storiti. Zaradi utemeljenega suma ponareditve uradne listine, nevestnega dela v službi in oškodovanja javnih sredstev bo zato o tem odločalo tožilstvo.

Viri:
1. Študija variant s predlogom najustreznejše variantne rešitve za gradnjo državne ceste med avtocesto A1 Šentilj – Koper in mejo z Republiko Avstrijo (https://drive.google.com/open?id=0B0NksjCnSKyGaUp4c2YzYjNFVEk)
2. Poročilo medresorske delovne komisije, 2011 (https://drive.google.com/file/d/0B0NksjCnSKyGR21EMjJISXhwdFk/view, strani 2-3 in 9-32)
3. Novelacija prometnega modela za celotno vplivno območje poteka tretje razvojne osi od Avstrije do avtoceste A1 (https://drive.google.com/file/d/0B0NksjCnSKyGVjBrdmlGbnc4azQ/view, stran 51-52)
4. Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji (http://www.mzi.gov.si/fileadmin/mzi.gov.si/pageuploads/DMZ/Strategija_razvoja_prometa_v_RS/Strategija_razvoja_prometa_v_RS-koncna_razlicica.pdf, str 225: Ro.9, stran 228: Ro. 33)
5. Strokovna podlaga vrednotenja s prometno ekonomskega vidika: »Izdelava prometnega in ekonomskega dela študije variant za gradnjo državne ceste med avtocesto A1 Šentilj – Koper in mejo z Republiko Avstrijo«, september 2007 (OMEGA consult, d.o.o., Ljubljana)
6. Poročilo s posveta na ZAPS, december 2015 (http://www.zaps.si/img/admin/file/dogodki/2015/Zapisnik_posvet_3RO16_12_2015_Stalisca_razpravljalcev.pdf), stališče strokovnega sveta ZAPS (http://www.zaps.si/img/admin/file/dogodki/2015/Stali%C5%A1%C4%8De_SSZAPS_3RO.pdf)

Javni denar in DARS

Pripenjamo besedilo 86. redne seje Vlade RS, v katerem je videti, kako Republika Slovenija za DARS jamči posojilo pri EIB. Izbira tras in plačilo izgradnje ni samo stvar DARS-a, to se tiče vseh davkoplačevalcev.

Vlada določila besedilo Predloga zakona o ratifikaciji Poroštvene pogodbe med Republiko Slovenijo in Evropsko investicijsko banko  

Vlada RS je določila besedilo Predloga zakona o ratifikaciji Poroštvene pogodbe med Republiko Slovenijo in Evropsko investicijsko banko (avtoceste IX), sklenjene v Ljubljani 18. aprila 2016 ter ga predloži Državnemu zboru Republike Slovenije. 

Sprejem zakona o ratifikaciji poroštvene pogodbe med Republiko Slovenijo (RS) in Evropsko investicijsko banko (EIB) za posojilo DARS, najeto pri EIB v višini 145 mio EUR, bo omogočil črpanje posojila in s tem izgradnjo avtocestnega odseka Draženci – Gruškovje, izgradnjo polnega avtocestnega priključka Šmarje – Sap, investicije v posodobitev in nadgradnjo elektro strojne opreme, ITS opreme, opreme kontrolnih centrov ter izvedbo ukrepov za povečanje prometne varnosti. Eden izmed bistvenih pogojev za črpanje posojila EIB je namreč uveljavitev poroštvene pogodbe.  

Skladno s poroštveno pogodbo je najvišja obveznost RS kot poroka omejena na 174 milijonov EUR, poroštvo pa se uveljavlja s pisnim pozivom, če DARS na podlagi pisnega poziva EIB ne poravna veljavne zapadle obveznosti. V primeru unovčitve poroštva bi RS izpolnila veljavno finančno obveznost, hkrati pa bi ta sredstva nadomestila z unovčenjem regresne pravice, ki bo določena v pogodbi o načinu in pogojih zavarovanja poroštva RS med RS in DARS.

Vir: http://www.vlada.si/delo_vlade/sporocila_za_javnost/sporocila_za_javnost/article/86_redna_seja_vlade_rs_58057/

Kdor podpira cenejše trase hitrih cest, naj pritisne gumb Podpiram.

Prometej.eu: Resničnost tretje razvojne osi

Serious Money (Photo credit: Wikipedia)

Na blogu prometej.eu je objavljen članek, ki govori o DARS-u in o načinih financiranja novih projektov. Avtor se sprašuje, od kod bi se 3. razvojna os financirala po zadnjih statusnih spremembah.

Izvleček, ki govori o financiranju:

Javna sredstva niso več vir financiranja avtocest, ker so vir po 11. čl. zakona o Darsu le: cestnine in drugi viri trženja avtocest, najeti krediti, sredstva zbrana z izdajo dolžniških vrednostnih papirjev in drugi viri, ne vemo pa kateri.

Cestnine in drugi viri trženja avtocest so po tem, ko Dars plača koncesnino državi kot investicijski vir dejansko zanemarljivi. Plačana koncesnina je namenski vir proračuna, ki je rezerviran za odplačilo že najetih kreditov. Kateri so drugi viri trženja in kakšni so – ni znano, verjetno pa gre za razne najemnine iz najema nepremičnin na počivališčih ter trženja optičnih vodov. Najeti krediti so do sedaj bili najeti z garancijo Slovenije. Ker to ni več predvideno, lahko Dars najame kredite in izdaja dolžniške papirje le na podlagi instrumentov zavarovanj, kot je na primer hipoteka ali zastava bodočih prilivov. Toda 17. čl zakona o Darsu obremenjevanja Darsovega premoženja izrecno prepoveduje. Bodoče cestnine pa so že zastavljene za odplačilo že najetih kreditov in to verjetno še za kakšnih 40 ali več let.

Ker zakon ne pove, kateri so drugi viri, ne moremo preverjati njihove realnosti, lahko pa domnevamo, da drugih virov pravzaprav ne bo, saj če bi bili, bi jih zakon opredelil.

Članek preberite tu:
http://prometej.eu/2015/07/16/resnicnost-tretje-razvojne-osi-ni-neumen-kdor-ne-zna-brati-pac-pa-je-bedak-kdor-misli-da-je-vse-res-kar-kdo-napise/.

Kdor podpira CI Braslovče, naj pritisne gumb podpiram.

Dnevnik: Tretja os postaja resničnost, druge še naprej v oblakih

V Dnevniku je 15. julija 2015 izšel članek z naslovom "Tretja os postaja resničnost, druge še naprej v oblakih."

V njem novinar Vanja Alič opisuje cene posameznih odsekov načrtovane tretje razvojne osi.

Povzetek:
Severni del od štajerske avtoceste do meje z Avstrijo naj bi stal 1304 milijonov €.
Del med AC A1 in Velenjem 314 milijonov, med Velenjem in Slovenj Gradcem pa 500 milijonov.

Srednji del, med Celjem in Novim mestom je ocenjen na 900 milijonov €.

Južni del med Novim mestom in mejo s Hrvaško je ocenjem na 388 milijonov eurov.

Seštevek teh cen, verjetno brez stroškov financiranja in pričakovanih podražitev, je 2592 milijonov eurov, oz. 2.5 miljarde €. Zanimivo, Stanko Štrajn v svojem članku navaja višjo ceno: 3,551 miljarde €.

Kdor podpira CI Braslovče v vztrajnem prizadevanju za cenejše ceste, naj podpira gumb Podpiram.

Komentar medijske navedbe ob protestu #1

Svet na Kanalu A (http://www.24ur.com/novice/slovenija/foto-pred-vlado-glasno-brneli-traktorji-braslovcani-jasni-zemlje-ne-damo.html), prispevek Iz SVETA: Braslovčani s traktorji pred vlado, od 1:05 dalje.

Navedba #1:

Ga. Radovan o ceni: »Znana bo šele takrat, ko bodo znane ponudbe za gradnjo.«

Odgovor: pošiljamo gradivo, ki ga imata tako MOP kot DARS, kjer so cene jasno zapisane in opremljene s komentarjem, ki je nedvoumen: »Trasa F3b-opt se po grobih izračunih kaže kot znatno cenejša od izbrane F2-2.«

Razlika v ceni med F2-2 in F3b-opt po tej oceni znaša 53.67 mio €, s stroški financiranja (5% obrestna mera, za 5 let) pa je 70 mio €. Večji del stroška iz tabele je odsek med Slovenj Gradcem in Velenjem, ki je obema trasama skupen.




Del izjave, ki govori, da cene ne moremo izvedeti pred ponudbami gradbincev, ni točen. V namen predvidevanja stroškov in primerjave tras se vedno izdela projektantski popis, kjer so navedene cene.

Kdor podpira CI Braslovče, naj pritisne gumb Podpiram in podpiše elektronsko peticijo.

Javna razgrnitev v Braslovčah

V sredo, 17.6.2015 je v kulturnem domu v Braslovčah potekala javna razgrnitev trase tretje razvojne osi med Velenjem in Šentrupertom.
Predstavniki MOP, DARS in njihovi sodelavci so predstavili postopek umeščanja, podroben potek trase in nadaljne korake. Zbrana publika je z različnih zornih kotov, a vseeno enotno izrazila nestrinjanje z izborom trase, ki je temeljila na zavajujočem vrednotenju z leta 2007.


Prezentacijo CIB si lahko ogledate na spodnji povezavi.

https://drive.google.com/file/d/0B0NksjCnSKyGdjFGcnFfcG4xOFE/view?usp=sharing

Posodobitev prezentacije 9.7.2015:
Na strani 16 je iz "Mozirje – Šentrupert (via HC):"spremenjena v "Mozirje – Velenje (via HC):"

Kdor podpira CI Braslovče, naj pritisne gumb Podpiram.

Iz Dnevnika: Najbolj verjetna ostaja varianta od Podloga do Velenja

Boeing F3B

15. marca je bil v Dnevniku objavljen članek z naslovom: "Najbolj verjetna ostaja varianta od Podloga do Velenja". Preberite ga na spodnji povezavi.
http://www.dnevnik.si/slovenija/lokalno/stajerska/najbolj-verjetna-ostaja-varianta-od-podloga-do-velenja-

Kdor podpira CI Braslovče, naj pritisne gumb Podpiram.

Predraga hitra cesta

Prispevek iz 24ur, kjer poleg novinarja spregovorita še recenzent Stergar in poslanec Posedel.


Boris Stergar je v recenziji pripomnil, da morda obstaja koridor, ki omogoča cenejšo traso. Poleg tega poudarja, da se projektantske ocene iz idejnega projekta do izgradnje običajno razlikujejo za 20%.
Alojz Posedel pa je dejal, da je bila očitno stroka zavestno ali politično "povožena". Ali pa smo po njegovem priča strokovni prostituciji, ko za dobro plačilo strokovnjaki napišejo takšno poročilo, kot jo želi naročnik.

Kdor podpira trud Civilne iniciative Braslovče, da bi se gradila cenejša, prometno učinkovitejša, regionalno boljša in do kmetijske zemlje prizanesljivejša trasa, naj klikne na gumb "Podpiram".

Prometna politika Slovenije in 3. razvojna os

Image by Cherishing the mundane via Flickr

Predstavnika Civilne iniciative Braslovče sta se udeležila okrogle mize Prometna politika Slovenije in 3. razvojna os,  ki se je odvijala v sredo, 27. 10. 2010.
Razprava, v kateri so si mnenja o že končanih in še načrtovanih projektih izmenjevali glavni govorci (Duhovnikova, Ficko, Godec in povezovalec Stopar), ni postregla z diskusijo o 3RO. Bolj kot o tej so govorili o vseh drugih temah; kot da bi se izogibali pogovoru o 3. razvojni osi. Poleg tega se posveta ni udeležil minister Vlačič, ki se je menda tik pred Celjem moral vrniti v Ljubljano...
Razprava je postala bolj zanimiva, ko smo besedo dobili tudi poslušalci. Prvi se je oglasil g. Polak, predsednik RGZC, ki je postavil vprašanje, če je trasa dokončna in ob tem izrazil mnenje RGZC in celjskega gospodarstva nasploh, da je izbrana trasa neprimerna in da si želijo traso na Arjo vas.
Odgovor Duhovnikove je bil, da je Primerjalna študija variant pokazala, da se je varianta na Šentrupert izkazala za najprimernejšo.
Predstavnika CI Braslovče sta tak odgovor zavrnila kot neustreznega in zavajajočega, saj je jasno, da pravilnik o pripravi primerjalnih študij variant ne določa niti metodologije vrednotenja, niti kazalnike, po katerih se presoja, in je njihov izbor prepuščen izdelovalcu študije. To pa dopušča možnost režiranega vrednotenja in posledično izbor variante, ki odgovarja "nekomu" - v tem primeru Mestni občini Velenje. Ta je izsiljevala izbor variante F2 in ni bila pripravljena sprejeti nobene od alternativ, čeprav je F2 iz več vidikov presoje slabša od njih.
Omenila sta potek preko strnjenih, melioriranih, namakalno opremljenih kmetijskih zemljišč in hmeljskihprometno neučinkovitost trase F2, ki ne poteka v smeri velikih dnevnih migracij Velenje – Arja vas – Celje / Ljubljana in posledično ekonomske neupravičenosti. nasadov,
Posebej sta opozorila, da je bilo vrednotenje izvedeno nestrokovno, saj ni bilo izvedeno ponderiranje kazalnikov ali katera od drugih metod, ki bi omogočila ločevanje bistvenih kazalnikov od manj bistvenih (primer: prečkanje tenis igrišča, gradnja treh predorov ali pozidava 100 ha kmetijskih zemljišč je bilo vrednoteno enakovredno).
Dodala sta, da so na to napako  opozarjali tudi revizorji, a jih niso upoštevali.
Na koncu sta dodala, da je zaradi navedenih dejstev revizija študije variant upravičena in da jo CIB tudi zahteva. 
Duhovnikova je odvrnila, da je težko uskladiti vse želje in da nikoli ne bomo našli variante, ki bi ustrezala vsem. Ker njen odgovor ni bil prepričljiv, jo je dopolnil Ficko, ki je rekel, da je ponderje težko določiti in da oni vedo, da je variante F2 ekonomsko najučinkovitejša, CIB pa, da je analizirala predvsem druge vidike - prostorske, okoljske, varstvene. Mimogrede: način, kako je ocenjena ekonomska upravičenost in drugi vidiki  in kateri sklepi so presenetljivi, je opisan v knjigi 3. razvojna os - Analiza vrednotenja tras.
Voditelj g. Stopar je pokomentiral  z besedami, da je navzočnost iniciativ vendarle potrebno podpreti, saj se od njih lahko veliko naučimo in vprašal goste, če CIB lahko zahteva revizijo študije. Odgovorili so, da revizija ni potrebna in podvomili v objektivnost revizorjev.
Odziv poslušalcev je bil vzpodbuden. Pristopilo je veliko posameznikov, ki so podprli argumente CIB.    

Še posebej nas je razveselila podpora in pozitiven odziv g. Godca, direktorja Direkcije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo.

Javne avtoceste, javno naročanje in javne finance

Na naslovu http://razgledi.net/2009/03/17/korosci-belokranjci-notranjci-avtoceste-si-lahko-narisete/ je članek Darje Kocbek, ki govori o zgodovini Nacionalnega programa izgradnje avtocest. Povod za članek pa je revizijsko poročilo Računskega sodišča o avtocestem programu in šentviškem predoru. Članek je star že eno leto, a je še vedno aktualen.

Priporočamo branje!

Čista lopata na železniških tirih

Image by Etherhill via Flickr

Na spletni strani Razgledi piše avtor Aleš Lunder o Čisti lopati na železniških tirih. Zanimivo branje.
Omenjena sta tudi DARS in DRSC, predvsem pa je pomemben sklep zapisa:

"Lepo bi bilo, če bi ministrstvo za promet delovalo profesionalno in bi denar, ki je na razpolago, porabilo kar se da smotrno."

Gradili bodo kljub velikim dolgovom

Image by Robert Brook via Flickr

Družba za avtoceste Republike Slovenije (DARS) nadaljuje z neracionalno rabo javnega denarja. Prav danes so kljub dolgovom skoraj treh miljard evrov (2 780 000 000€) sprejeli še eno zadolžitev v višini 330 milijonov (330 000 000€)!

Načrtujejo novelo Nacionalnega programa izgradnje avtocest. Ali hočejo z njim financirati izgradnjo tako potratne ceste kot je 3. razvojna os?

Spomnimo, da je predlagan potek 3. razvojne osi med Velenjem in avtocesto A1 dražji za 150 milijonov evrov, prometno ni učinkovit, ne povezuje mest in uničuje kmetijsko zemljo. Gradnja naših avtocest je predraga in nesmotrna!

Novica na tej povezavi:
http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60300553&section_id=1&article_id=3171227

Podprite Civilno iniciativo Braslovče v boju za smortno izgradnjo infrastrukture, za trajnostno prometno politiko in za ohranitev kmetijskih površin.

Izjava CIB Odboru za razvoj SAŠA regije

Civilna iniciativa Braslovče, 25.2.2009, Velenje

Odboru za razvoj SAŠA regije
Dr. Milan Medved in Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje,

Izjava
Spoštovani,

Zahvaljujemo se za vabilo na srečanje predstavnikov gospodarstva, lokalnih skupnosti in poslancev SAŠA regije. V vabilu ste napovedali predstavitev postopka izvedbe in prikaz ovir pri načrtovanju DPN 3. razvojne osi ter ponovno kratko seznanitev prisotnih z razlogi za izbrano traso.
Glede na program izvedbe sestanka ni bilo predvideno soočenje strokovnih mnenj, za kar se vseskozi zavzemamo. S stališči, ki so predstavljena danes, smo bili seznanjeni že novembra 2007. Vendar vprašanja, in strokovni argumenti, na katere smo mnogokrat opozorili in na katera ni bilo odgovorov, še vedno ostajajo odprta.

Izjavljamo da:
• Trasa F2 Velenje-Šentrupert ne zadovoljuje kriterijem povezovanja gospodarstva, ne povezuje večjih mest; ne ubira tradicionalnih poti in kot taka NE BO SLUŽILA RAZVOJU VSEH REGIJ.
• Je trasa F2 Velenje-Šentrupert dražja za 140 mio EUR od trase Velenje - Arja Vas.
• Trasa F2 uniči prevelike površine najboljših kmetijskih zemljišč, uniči hmeljarsko tradicijo in edino možnost ekonomsko uspešnega kmetijstva. Ravno tako nedopustno poseže v prostor občine Braslovče.
• So študijo s traso F2 negativno ocenili uradni recenzenti MOP in DARS. Študija izvedljivosti, ki jo je izvedla Služba vlade za razvoj in evropske zadeve, je negativna. Potrjuje, da je F2 načrtovana v nasprotju z ugotovitvami prvotne, celovite študije 3. razvojne osi, ki posveča Velenju posebno pozornost.

Ugotavljamo da:
• da obstajajo krajše in cenejše trase Velenje – A1, ki ne uničijo tolikšnih površin kmetijskih zemljišč,
• da z izgradnjo teh tras nikakor ne bodo onemogočene obstoječe cestne povezave Velenja in s tem ne bo ogroženo velenjsko gospodarstvo;
• da je po »optimizaciji« tras zahteva po ponovnem vrednotenju še bolj upravičena – ne smemo pozabiti, da je šlo samo za 0,98%-no razliko v točkovanju.
• da trenutna trasa F2 upošteva samo interes Velenja in v celoti zanika potrebe gospodarstev Žalca, Celja in celotnega prostora Slovenije in kot taka ne zasluži naziv 3. razvojna os.

Menimo, da organizacija takšnih sestankov brez pravih argumentov ni prava pot, je še vedo v funkciji enostranskih odločitev, ki se ne ozira na potrebe drugih.

Potrebno je pristopiti k organizaciji soočenja strokovnih mnenj in argumentov VSEH ZAINTERESIRANIH, omogočiti enakopravno predstavitev vseh argumentov.

Da bo 3. razvoja os razvojna za vse, je potrebno variante ponovno in korektno ovrednotiti ter izbrati takšno traso, ki bo lahko sofinancirana s strani EU.