Pismo Braslovčanom

Braslovčani! Mineva 10 let od začetka Civilne iniciative Braslovče. Oktobra 2007 smo se zbrali na posvetu v Braslovčah, ker je država določila traso 3. razvojne osi. Iz kopice tras je zbrala eno in jo predstavila kot najboljšo, občine pa postavila pred ultimat, naj jo potrdijo, sicer avtoceste ne bo.

Potek hitre ceste je bil presenetljiv, ker je drugačen od dolgoročnih planov. Celja in Velenja ne povezuje po najbolj običajni poti, porabi največ kmetijske zemlje in je najdražji. V 10 letih se je postopoma izkazalo še več dejstev. Na evropski ravni je Slovenija dobila kazen zaradi načina načrtovanja cest med 2006 in 2017, zaradi česar se sprejema nova zakonodaja. S tem odsekom 3. razvojne osi sta se ukvarjala tudi Računsko sodišče in vladna medresorska delovna komisija. Oba organa sta ugotovila, da je študija izbrala napačno.

Še več: taka trasa ne bi bila izbrana, če bi načrtovalci korektno opravili svoje delo. Na primer, za izračun prometnih tokov so Celju zmanjšali število delovnih mest za polovico, kmetijskih površin niso ovrednotili, prav tako pa niso upoštevali 40 hiš, ki jih na drugih trasah ne bi bilo potrebno rušiti.

9 let smo se trudili dogovarjati z arogantno državo, ki ni želela slišati mnogih prošenj, nasvetov in protestov. Po vmesnih spremembah tras je država v januarju 2017 sprejela državni prostorski načrt. Po dolgih letih je bil to šele prvi akt, ki se lahko presoja po pravni poti! Angažirali smo najboljšega odvetnika, ki so ga pravniki priporočili, saj je dobil je že nekaj sodb na ustavnem sodišču.

V februarju 2017 je 21 lastnikov stanovanjskih hiš vložilo tožbo na Upravnem sodišču. Sodbo se pričakuje v kratkem. Pripravlja se tožba na Ustavnem sodišču, s katero bi dopolnili obstoječ spor. Namen teh sporov je razveljavitev postopek DPN in ponoviti izbor trase, kot je naša zahteva že od leta 2007.

K temu nam lahko pomagate. Morate pomagati!

10 let smo delali prostovoljno. Za pravno delo pa potrebujemo vas. Do sedaj smo iz različnih virov zbrali približno 12 204 eurov, od katerih so največ prispevali posamezniki (5904 €), podjetja in občine pa 2.200 € in 4100 €. Sedaj za koordinacijo in pripravo ustavne presoje zbiramo nova sredstva. Zbrati želimo 8000 Eurov. Denar lahko nakažete na TRR društva Preboj št.: SI56 0510 0801 2990 232, odprt pri ABANKI d.d., BIC/SWIFT koda: ABANSI2X, sklic: 00 201611, namen: Donacija za Združene CI.

TEŠ 6, ki je simbol nepotrebno dragega projekta, so izsilili tisti, ki hočejo na naš račun služiti nove milijone. Tokrat jim ne bo uspelo. Doslej smo že večkrat uspeli dokazati svoj prav. Tudi tokrat bomo!

Civilna iniciativa Braslovče
Združene civilne iniciative Savinjske doline

Sestanek s tremi ministrstvi

English: Dejan Židan in 2011 (Photo credit: Wikipedia)

Množični protest CIB-a v Braslovčah na dan zemlje je obrodil prvi sad. Po protestnem shodu so nas poklicali iz kabineta ministra za kmetijstvo g. Židana in nam sporočili, da se je minister dogovoril za sestanek, na katerega bomo povabljeni predstavniki Civilne Iniciative Braslovče in na katerem bomo soočili argumente glede umestitve trase 3 RO od Velenja do avtoceste A1 z Ministrstvom za Infrastrukturo, Ministrstvom za okolje in prostor ter Ministrstvom za kmetijstvo.

Sporočamo, da je to odlična novica in da smo prepričani, da bomo z navedbo argumentov prepričali naročnike in usmerjevalce priprave Državno prostorskega načrta (DPN-ja) o umestitvi trase hitre ceste od Velenja do avtoceste A1, da ni vredno uničiti 113 hektarov najboljše kmetijske zemlje, da je bilo vrednotenje tras na katero se sklicuje MOP neverodostojno in zavajajoče in ga je potrebno ponoviti, da je gradna po trasi mimo Braslovč predraga, da je potrebno cesto umestiti tja, kamor priporoča Študija prometa (PNZ 2014), to je v smeri največjega prometa od Velenja proti Celju ter da je potrebno spremeniti sklep vlade o pripravi DPN-ja. 

Soočenje argumentov minister Židan v dolgi zgodovini našega dokazovanja organizira že drugič, kar nam utrjuje prepričanje, da ne bo popustil pri branjenju kmetijskih zemljišč in samooskrbe in ne bo poustil velenjskemu lobiju. Vidimo možnost, da se ne bo ponovil scenarij TEŠ 6. 

Civilna iniciativa Braslovče 

p.p. 23 

3314 Braslovče 

http://cibraslovce.blogspot.com

Obvestilo krajanom občine Braslovče

Kdor podpira CI Braslovče, naj pritisne gumb Podpiram.

Iz Dnevnika: Kaj nas čaka? (3.)

Image via Wikipedia

Članek je bil 24. 12. 2011 objavljen v Dnevnikovem Objektivu. Članek najdete na tej povezavi: http://www.dnevnik.si/objektiv/odprta_stran/1042497717

V članku v Dnevnikovem Objektivu (26. novembra 2011) se gospa Spomenka Hribar sprašuje, kaj nas čaka v prihodnje, v kolikor bo država nerazumno razpolagala z davkoplačevalskim denarjem in ignorirala opozorila civilne družbe. Civilna iniciativa Braslovče (CIB) je od leta 2007 na ministrstvo za okolje in prostor (MOP) naslovila enajst dopisov, v katerih je opozorila na napake v študiji variant hitre ceste, posebej za varianto od Velenja do Šentruperta ob AC-A1, ki je bila izbrana kot "najprimernejša varianta". 


Bralcem smo dolžni pojasniti, da je šlo v obravnavanem primeru za popolnoma neustrezno vrednotenje vplivov ceste, ko je bilo prečkanje rekreacijskega območja (beri: tenis igrišča) ovrednoteno z enako oceno kot izguba prvovrstnih kmetijskih zemljišč, ki po kakovosti tal sodijo med 4 odstotke najboljših tal v Sloveniji (vir: dr. Vrščaj). Opozorilom CIB se je pridružila celotna kmetijska stroka Slovenije in obsodila to barbarsko ravnanje, zaradi česar je predlagani odsek dobil rdečo luč tudi s strani kmetijskega ministrstva.

Spomnimo, izgube kmetijskih zemljišč samo v Savinjski dolini bi v primeru gradnje odseka na Šentrupert presegale sto hektarjev, od tega 78 hektarjev najboljših, hidromelioriranih, z državnimi sredstvi saniranih po neurju podrtih hmeljišč in najboljših njiv. Je to pot v prehransko neodvisnost?

Predlagani odsek od Velenja do Šentruperta je tudi prostorsko neustrezen. Od ideje o tretji razvojni osi bomo v primeru gradnje ceste na Šentrupert dobili "severni priključek" na avtocesto A1 in nič drugega. Kje se bo potem od Šentruperta naprej proti jugu nadaljevala "os"? Ne bo se! Mar je to razvojno? Bo to še os? Varianta na Arjo vas ali še bolje na Lopato (zahod Celja) je s tega vidika primernejša, tako so tudi planirali. Pomenila bi neposredno povezavo koroške regije in Šaleške kotline (tudi Gorenja in Rudnika) ne samo z avtocestnim križem, ampak tudi s Celjem (Strategija prostorskega razvoja Slovenije, 2004) in naprej proti jugu - to je dodana vrednost, prava razvojna os, če hočete. Smiselno, bi jaz temu rekel.

Kar se tiče cene investicije, pa smo že tako ali tako navajeni, da se ta na koncu poveča za nekajkrat. Nič drugače ni pri tej zgodbi. Predlagani 14-kilometrski odsek od Velenja do Šentruperta bi po prvih izračunih stal 198 milijonov evrov, po "optimizaciji" odseka, ki to ni bila, se je cena povišala na 220 milijonov. Sledil je šok, po uradnih podatkih projektanta (Jan, op.a.) bo za 14 kilometrov hitre ceste treba odšteti 380 milijonov, za odsek od Velenja do Slovenj Gradca pa še okoli 350 milijonov! To bi pomenilo najdražji tekoči kilometer hitre ceste, kdajkoli zgrajen v Sloveniji.

Verjemite pa, da tudi ta cena ni dokončna, saj dodatnih tveganj, kot so gradnja predorov v vulkanske tufe itd., še nihče ni ovrednotil. Bi to pomenilo zagon gospodarstva - 35 kilometrov hitre ceste do Slovenj Gradca za slabo milijardo? Mogoče prej dokončen propad.

Kaj nas torej čaka, se gospa Spomenka Hribar sprašuje zelo upravičeno.

Jure Radišek,

Civilna iniciativa Braslovče, http://cibraslovce.blogspot.com

Iz Dela: Tretja os je (spet) padla na nos

V četrtek, 4.8.2011 je bil v Delu objavljen članek o poročilu vladne medresorske komisije.

Komentar CIB: v kolikor bo zgrajena katera druga cesta in ne med Velenjem in Šentrupertom, bo to zato, ker bo država presodila, da so iz večih vidikov druge trase boljše. Že več kot tri leta v CIB opozarjamo na regionalni potek, investicijsko ceno, prometno učinkovitost in kmetijska zemljišča, kar so za celotno državo pomembni vidiki.

V poročilo medresorske komisije so člani nedvoumno zapisali, da je bil izbor trase neprepričljiv. Eden izmed članov komisije je zelo natančno in prepričljivo pokazal na očitne slabosti izbora trase.

Spomnimo, da je CIB v marcu 2008 izdala publikacijo 3. razvojna os - analiza vrednotenja tras, v kateri smo prav tako pokazali, da je bil izbor tras neustrezen.

Kdor podpira premišljeno gradnjo hitre ceste, naj pritisne gumb Podpiram.

Za našo zemljo in za naš denar gre. Poročilo s shoda.

V Braslovčah so se 4.7.2011 zbrali župan Braslovč Strojanšek, poslanec Posedel, predstavnik Kmetijsko-gozdarske zbornice, Civilni iniciativi iz Braslovče in Šmartna ob Paki ter javnost.

Zbrani so poudarili, da zavračajo predlagano traso in pozivajo državo, naj predstavi rezultate Medresorske delovne skupine. Trasi med Velenjem in Šentrupertom očitajo preveliko ceno, slabo povezavo mest, prometno neučinkovitost in prevelike izgube kmetijskih površin.

Vlada RS je na seji 07.04.2011 ustanovila Medresorsko delovno skupino za evalvacijo dosedanjih postopkov pri prostorskem umeščanju državne ceste od priključka na avtocesti A1 pri Šentrupertu do priključka Velenje jug.
Naloga medresorske delovne skupine je evalvacija dosedanjih postopkov priprave strokovnih podlag za državni prostorski načrt in njihova ocena z gradbeno tehničnega, prometno ekonomskega, razvojno urbanističnega ter okoljskega vidika.

Vlada RS je Delovni komisiji določila 30-dnevni rok za dokončanje dela, vendar poročilo Delovne skupine še do danes ni objavljeno.

Sporočili so še, da se z aktivnim delom Civilne iniciative Braslovče in posameznikov ter iz strokovnih študij strokovnjakov iz različnih področij, nepravilnost in nesprejemljivost izbrane trase vedno bolj potrjuje.

Uničene kmetijske površine so iz začetnih 20 hektarjev, narasle na preko 100 hektarjev. Prvotna predračunska vrednost izgradnje hitre ceste, ki je znašala 198 milijonov eurov, pa je narasla do 400 milijonov eurov. 

Sporočilo bodo skupaj z zbranimi podpisi posredovali predsedniku vlade, g. Borutu Pahorju.

Poglejte in poslušajte medijske objave
Poročilo iz Dnevnika RTV: http://tvslo.si/predvajaj/dnevnik/ava2.109733747/ od 33. minute dalje.
in iz Radijskega dnevnika: http://tvslo.si/predvajaj/radijski-dnevnik/ava2.109733457/ od 16:35 dalje.

Kdor podpira CIB, naj pritisne gumb Podpiram.

Novinar Dela in odgovor CIB

Novinar Dela, gospod Brane Piano, pozorno spremlja delo Civilne iniciative Braslovče. To je že večkrat pokazal s komentiranjem v zadnjih treh letih in pol, kar ocenjujemo za dobro. S tem nam namreč daje možnost, da v pismih bralcev osvetlimo razmišljanja in ozadja. En tak primer je pisanje 7.6.2011 in naš odgovor 13.6.2011. Tokrat je na sporedu pozidava kmetijskih zemljišč, ki niso del tretje razvojne osi. In vladna medresorska komisija o tretji razvojni osi.

 Kdor podpira CIB v želji po cenejši, prometno učinkovitejši, regionalno utemeljeni in kmetijstvu prijaznejši trasi 3. razvojne osi, naj pritisne gumb Podpiram.

Medresorska delovna skupina še ni poročala

Image via WikipediaVlada je na seji 07.04.2011 ustanovila Medresorsko delovno skupino za evalvacijo dosedanjih postopkov pri prostorskem umeščanju državne ceste od priključka na avtocesti A1 pri Šentrupertu do priključka Velenje jug.

Naloga medresorske delovne skupine je evalvacija dosedanjih postopkov priprave strokovnih podlag za državni prostorski načrt in njihova ocena z gradbeno tehničnega, prometno ekonomskega, razvojno urbanističnega ter okoljskega vidika.

Vir: Objava na Ministrstvu za promet

Poročilo o izvedenih aktivnostih bi medresorska delovna skupina morala predložiti vladi v roku enega meseca.

Poročilo po skoraj dveh mesecih še čakamo. 

Kdor nestrpno čaka poročilo delovne skupine in kdor podpira CIB, naj pritisne gumb Podpiram.

iz Dnevnika: MOP in MKGP naj se posujeta s pepelom

Članek, ki je izšel 11.5.2011 v Dnevniku, govori o dolgi poti do uslišanja posvečenih ušes na ministrstvih. In o tem, čigave so zasluge, da se varuje kmetijska zemljišča.
Za branje članka kliknite na sliko.

Pritisnite gumb Podpiram.

Iz Dela: Pismi bralcev o kmetijskih zemljiščih in

Preberite pismi bralcev, ki sta bila objavljena v Delu.
V petek, 6.5.2011 je bil objavljen komentar predstavnikov Kmetijskega inštituta Slovenije in Biotehniške fakultete.



V soboto, 7.5.2011 pa komentar člana CIB.

Kliknite Podpiram, če se strinjate s pismi bralcev.

100 zapisov na strani CIB

Na spletni strani Civilne iniciative Braslovče smo doslej med novembrom 2007 in majem 2011 objavili že 99 zapisov. Ta je stoti.

Še vedno si prizadevamo za cenovno sprejemljivo, prometno učinkovito in regionalno ustrezno traso 3. razvojne osi, ki bi bila prizanesljiva do kmetijske zemlje.

Kliknite podpiram, če mislite enako.

Civilna iniciativa Braslovče dokazala pravilne podatke

V torek, 5. aprila 2011, je na podlagi dogovora ministra za okolje in prostor ter ministra za kmetijstvo v prostorih Ministrstva za okolje in prostor potekal sestanek v zvezi s pripravo državnega prostorskega načrta za državno cesto med avtocesto A1 in Velenjem. Glavni namen je bil, da se razjasnijo razlike glede podatkov o poseganju načrtovane ceste na kmetijska zemljišča na severnem delu 3. razvojne osi - trasa F2-2.

Na sestanku so prisotni strokovnjaki soočili podatke. Ugotovili so, da bi bilo že v fazi izbora najbolj primerne trase možno narediti natančno primerjavo uničenih kmetijskih zemljišč na vseh obravnavanih variantah, saj so bili na voljo natančni izhodiščni podatki. Delo je bilo v tej fazi slabo opravljeno.

Nihče od prisotnih strokovnjakov ni oporekal izračunu površin uničenih kmetijskih zemljišč, ki ga je pri strokovnjakih naročila Civilna iniciativa Braslovče. Številka, ki jo je posredovala Civilna iniciativa Braslovče, t.j. 78 ha zemljišč, je točna. To je kar 4x več, kot je prejšnji teden zatrjeval minister Žarnić in kot je zapisano v drugem okoljskem poročilu, ki je del postopka priprave DPN.

CIB je še opozorila, da je potek trase na relaciji Velenje - Šentrupert neustrezen iz regionalnega stališča in prometne učinkovitosti, poleg tega bi to bili daleč najdražji kilometri cest v Soveniji.

Glavni projektant je nakazal, da bi bila najbolj ugodna sredinska varianta, kot jo je v fazi izbora tras že priporočala cestograditeljska stroka.

Ministra Židan in Žarnić sta potrdila, da se zaradi vseh navedenih argumentov oblikuje medresorska skupina za revizijo, ki bo svoje delo predstavila približno v dveh mesecih.

Minister Židan je za zaključek dejal, da se ne strinja z izsiljevanjem odločitev z metodo izvršenih dejstev in sklicevanjem na pretekle odločitve.

-

Vir iz 24ur.com: http://cibraslovce.blogspot.com/2011/04/iz-24ur-nove-gradnje-nove-tezave.html
Podpri prizadevanja Civilne iniciative Braslovče in pritisni gumb Podpiram. 

Preverjeno! na Pop TV, 22.2.2011

http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60620755&section_id=4&article_id=3600670

Kliknite Podpiram, če se vam zdi naš trud upravičen.

Interno gradivo CIB: Poročilo o izboru trase hitre ceste na relaciji Velenje - AC A1

Objavljamo interno gradivo CIB za sestanek s predsednikom računskega sodišča,  vodjo kabineta predsednika računskega sodišča, in ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Sestanek je bil 11.2.2011 v Braslovčah.

Povzetek vsebine:

Predlagana zahodna varianta F2-2 (januar 2011) od Velenja-jug do priključka na AC-A1 v Šentrupertu v Savinjski dolini je neustrezna iz več vidikov:

1. ker je ekonomsko neupravičena, saj cena zanjo (13,97 km) znaša 486 mio EUR, alternativne variante pa so za 300 mio EUR cenejše. Investicija se zaradi premajhnega prometa ne bo odplačevala s cestnino.
2. ker je prometno neučinkovita, saj ne poteka na relaciji največjih prometnih obremenitev, ki na tem območju potekajo na relaciji Arja vas – Velenje (18.000 vozil).
3. ker večinoma poteka po najboljših kmetijskih zemljiščih v uporabi in uniči največ kmetijskih zemljišč (77,6 ha) izmed vseh predlaganih variant na tem odseku. Za pridelavo hrane pa bi zaradi onesnaženja bilo onesposobljenih najmanj 100 ha zemljišč.
4. ker je bila v prvi študiji variant F2 odsvetovana, v naknadno izvedeni primerjalni študiji variant za izbor najprimernejše variante, ki jo je izdelalo podjetje Urbis d.o.o., pa v naprej favorizirana in temu primerno tudi vrednotena, druge, boljše in učinkovitejše variante pa namerno prezrte in slabše vrednotene.

Celotno poročilo si lahko posnameta iz: http://sites.google.com/site/civilnainiciativabraslovce/20110211POROCILOCIB_2011.pdf?attredirects=0&d=1

Izrazite podporo s pritiskom na gumb Podpiram.

Intervju z županom Markom Balantom na TV Celje

18. januarja 2010 je bil na TV Celje intervju z braslovškim županom Markom Balantom.
Bilo je tudi vprašanje glede hitre ceste 3. razvojne osi. Župan je rekel, da upa, da civilna iniciativa ni prenehala z aktivnostmi. Zagovarjal je sklep občinskega sveta in kritiziral traso. Rekel je, da država ne bo mogla mimo volja občanov.

Županovo javno podporo našim aktivnostim pozdravljamo.

Izjava CIB Odboru za razvoj SAŠA regije

Civilna iniciativa Braslovče, 25.2.2009, Velenje

Odboru za razvoj SAŠA regije
Dr. Milan Medved in Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje,

Izjava
Spoštovani,

Zahvaljujemo se za vabilo na srečanje predstavnikov gospodarstva, lokalnih skupnosti in poslancev SAŠA regije. V vabilu ste napovedali predstavitev postopka izvedbe in prikaz ovir pri načrtovanju DPN 3. razvojne osi ter ponovno kratko seznanitev prisotnih z razlogi za izbrano traso.
Glede na program izvedbe sestanka ni bilo predvideno soočenje strokovnih mnenj, za kar se vseskozi zavzemamo. S stališči, ki so predstavljena danes, smo bili seznanjeni že novembra 2007. Vendar vprašanja, in strokovni argumenti, na katere smo mnogokrat opozorili in na katera ni bilo odgovorov, še vedno ostajajo odprta.

Izjavljamo da:
• Trasa F2 Velenje-Šentrupert ne zadovoljuje kriterijem povezovanja gospodarstva, ne povezuje večjih mest; ne ubira tradicionalnih poti in kot taka NE BO SLUŽILA RAZVOJU VSEH REGIJ.
• Je trasa F2 Velenje-Šentrupert dražja za 140 mio EUR od trase Velenje - Arja Vas.
• Trasa F2 uniči prevelike površine najboljših kmetijskih zemljišč, uniči hmeljarsko tradicijo in edino možnost ekonomsko uspešnega kmetijstva. Ravno tako nedopustno poseže v prostor občine Braslovče.
• So študijo s traso F2 negativno ocenili uradni recenzenti MOP in DARS. Študija izvedljivosti, ki jo je izvedla Služba vlade za razvoj in evropske zadeve, je negativna. Potrjuje, da je F2 načrtovana v nasprotju z ugotovitvami prvotne, celovite študije 3. razvojne osi, ki posveča Velenju posebno pozornost.

Ugotavljamo da:
• da obstajajo krajše in cenejše trase Velenje – A1, ki ne uničijo tolikšnih površin kmetijskih zemljišč,
• da z izgradnjo teh tras nikakor ne bodo onemogočene obstoječe cestne povezave Velenja in s tem ne bo ogroženo velenjsko gospodarstvo;
• da je po »optimizaciji« tras zahteva po ponovnem vrednotenju še bolj upravičena – ne smemo pozabiti, da je šlo samo za 0,98%-no razliko v točkovanju.
• da trenutna trasa F2 upošteva samo interes Velenja in v celoti zanika potrebe gospodarstev Žalca, Celja in celotnega prostora Slovenije in kot taka ne zasluži naziv 3. razvojna os.

Menimo, da organizacija takšnih sestankov brez pravih argumentov ni prava pot, je še vedo v funkciji enostranskih odločitev, ki se ne ozira na potrebe drugih.

Potrebno je pristopiti k organizaciji soočenja strokovnih mnenj in argumentov VSEH ZAINTERESIRANIH, omogočiti enakopravno predstavitev vseh argumentov.

Da bo 3. razvoja os razvojna za vse, je potrebno variante ponovno in korektno ovrednotiti ter izbrati takšno traso, ki bo lahko sofinancirana s strani EU.

Zahteva za revizijo Sklepa o začetku priprave DPN

Civilna iniciativa Braslovče je 14. decembra 2008 na Vlado Republike Slovenije naslovila Zahtevo za revizijo Sklepa o začetku priprave DPN za državno cesto na odseku 3. razvojne osi F2 - od Velenja do avtoceste A1 s priključkom v Šentrupertu.

Omenjen sklep je bil sprejet na korespondenčni seji vlade, 15.9.2009 v Velenju.

Več o takratnem sklepu v besedilu Kmetijska zemljišča na 3.razvojni osi - vikend paket.

Tiskovna konferenca ob predstavitvi knjige 3. RAZVOJNA OS - Analiza vrednotenja tras

Za racionalno in ekonomsko upravičeno rešitev gradnje hitre ceste znotraj 3. razvojne osi je nujno ponovno korektno vrednotenje predlaganih variant.

Braslovče - 26. marec. Na današnji tiskovni konferenci je Civilna iniciativa Občine Braslovče predstavila analizo vrednotenja tras hitre ceste na 3. razvojni osi. Projekt, ki ga pripravljata Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za promet kaže na nesmiselno in na neracionalno trošenje proračunskih sredstev. Vrednotenje predlaganih tras pa je izrazito zavajajoče. Dosedanje delovanje ministrstev kaže na to, da argumenti pri presoji predlaganih tras ne štejejo in da ministrstvo konstruktivnih pripomb in predlogov ne namerava upoštevati. Očitno je, da nameravajo izbrati varianto, ki je dražja, daljša, poteka preko najbolj kakovostnih kmetijskih zemljišč, ne rešuje prometnih zastojev med Velenjem in Arjo vasjo, in je umeščena v nasprotju s sprejetimi prostorskimi akti. V Civilni iniciativi so podrobno preučili potek projekta do sedanje faze in ugotovili številne nepravilnosti predvsem pri vrednotenju predlaganih variant. Zato od države zahtevajo, da se zavzame za resnično celovito in izčrpno vrednotenje strokovnih mnenj, da upošteva napotke lastnih strokovnih ekip in najprej opravi ponovno korektno vrednotenje predlaganih tras.

Eden glavnih infrastrukturnih projektov, ki se planirajo v Sloveniji, je izgradnja 3. razvojne osi. Ta naj bi povezal prometno in gospodarsko odmaknjena področja Slovenije. Prva faza izgradnje poteka med Avstrijsko mejo in avtocesto A1 in naj bi povezovala središča Slovenj Gradec, Velenje in Celje. Ministrstvo za okolje in prostor je jeseni 2007 predstavilo predlog trase, ki ima številne slabosti. To je varianta F2 oziroma »Zahodna trasa«. Na njene slabosti opozarjajo v civilni iniciativi in predlagajo boljšo rešitev.

»Predlagana zahodna trasa dejansko ne pomeni izgradnjo 3. razvojne osi med regionalnimi centri Slovenj Gradec, Velenje in Celje, pač pa nepotrebno bližnjico proti Ljubljani in namerno oddaljevanje od Celja. Predlagana trasa je zato v nasprotju z zdravo pametjo in tudi Strategijo prostorskega razvoja Slovenije, kjer je zapisano, naj se Celje razvija kot pomembno prometno vozlišče, « je enega od pomembnih argumentov proti predlagani trasi povzel Urban Jeriha, član civilne iniciative in eden od dveh avtorjev publikacije Tretja razvojna os, analiza vrednotenja tras. Predlagana hitra cesta ne povezuje regionalnih centrov. Problematičen je del med Velenjem do avtoceste A1 med Ljubljano in Celjem.

Predlog ministrstva predvideva obnovitvena dela na prometnicah z velikimi prometnimi tokovi in izgradnjo nove hitre ceste mimo ključnih prometnih tokov. Hitra cesta naj bi namreč potekala med večjimi urbanimi in gospodarskimi središči, torej po vzhodni trasi med Velenjem in Arjo vasjo, kjer so vsakodnevni zastoji z dnevnim prometom 20 000 vozil. Predlagana zahodna trasa pomeni umestitev tam, kjer ni potrebna, saj je v Savinjski dolini trikrat manj prometa – 6000 vozil dnevno. Poleg tega v prometni študiji projektanti sami ugotavljajo, da zgrajena zahodna trasa ne bi razbremenila ceste med Arjo vasjo in Velenjem in jo bo zato potrebno nadgraditi v 4-pasovno povezavo – torej hitro cesto! To je še en dokaz, da je trasa, ki jo predlaga država neustrezna, saj ne razbremenjuje obstoječih cest, pač pa pomeni, da bo namesto ene gradila dve.

Država tako predlaga daljšo in dražjo cesto. Na celotnem odseku od Slovenj Gradca do avtoceste je predlagana trasa dražja za 121 mio € od prometno ustreznejše! To pa ne pomeni, da bi pri predvideni ceni ostalo, saj ta trasa poteka preko nestabilnih tal v okolici velenjskega jezera ter skozi predore v nekompaktnih kamninah. To pa je gotovo slaba napoved za ekonomično izvedbo.Višja cena investicije tudi ne pomeni, da je trasa boljša, saj je nerentabilna in v nasprotju s cilji izgradnje. Morebitna izvedba hitre ceste na predlagani zahodni trasi bi povzročila trajno škodo. Poteka po najkvalitetnejših kmetijskih zemljiščih, ki so nenadomestljiva in bodo za vedno izgubljena. Predstavljajo trajno kvaliteto, zato jo je treba ohranjati še posebej zaradi naraščajočih svetovnih cen hrane.

»Najbolj pa bode v oči neustrezno vrednotenje predlaganih tras. Pozorno prebiranje elaborata vrednotenja, na podlagi katerega so predlagali traso pokaže, da je v njem veliko bistvenih napak, ki vodijo k napačnim sklepom. Projektanti so s svojo metodo vrednotenja pomembne kriterije zakrili za množico nebistvenih. Vseh 34 kriterijev je bilo enakovrednih, zato so namesto strokovne presoje prišli v ospredje statistični pojavi. Na to zaman opozarjajo tudi recenzenti. Primer: Kriterij izgradnje predora je bil enako vpliven za traso kot prestavitev daljnovoda, čeprav je predor 300x dražji,« je eno od ključnih ugotovitev analize vrednotenja povzel soavtor Jure Radišek, član Civilne iniciative Braslovče.

Poleg tega, da trasa hitre ceste v občini Braslovče poteka mimo in preko naselij, fizično deli dolino in prebivalstvo vzdolž doline na polovico in da poleg tega poteka po najkvalitetnejši zemlji, nas motita predvsem potek trase v regionalnem merilu in postopek vrednotenja predlagane trase. Ključno pri vsem tem pa je, da odgovorni ignorirajo očitna dejstva. »Projekt vodijo na Ministrstvu za promet in na Ministrstvu za okolje in prostor, zato so oni odgovorni, da je predlagana cesta brez razloga za 121 mio € dražja, nerentabilna, ne rešuje prometnih zastojev med Velenjem in Arjo vasjo, in je umeščena v nasprotju s sprejetimi prostorskimi akti. Čeprav se sklicujejo na strokovnjake, dejansko o trasi odločajo mimo strokovne presoje.

»Še enkrat pozivamo Ministrstvo za promet ter Ministrstvo za okolje in prostor, da upoštevata napotke iz lastnih recenzij ter da opravijo objektivnejše vrednotenje tras. V Sloveniji imamo malo kvalitetne zemlje in omejena proračunska sredstva, zato jih ne smemo zapravljati s tako slabimi rešitvami, kot je zahodna varianta te hitre ceste. Predlagamo razumno rešitev oziroma vzhodno traso. Ta ustrezno reši cestne povezave med mesti, je cenejša za 121 milijonov evrov, izkazuje visoko rentabilnost investicije, ker bo po napovedih imela gost promet, učinkovito razbremenjuje obstoječe ceste, ohranja kmetijska zemljišča, je v skladu s trajnostnim razvojem, ker ne ustvarja nove nepotrebne trase, podpirajo jo vse civilne iniciative na tem odseku, podprta je s strokovnimi elaborati in usklajena z nacionalnimi prostorskimi dokumenti,« je ključne argumente za vzhodno traso povzel Žan Pižorn, član Civilne iniciative Braslovče.

Civilna iniciativa Braslovče

Braslovče, 26. marec 2008

Dodatne informacije na: cibraslovce@gmail.com

Sporočilo za medije, 12. nov. 2007

Predstavniki Civilne Iniciative Braslovče smo se v ponedeljek, 12.11.2007, sestali z županom in podžupanoma in predstavili stališča iniciative glede nestrinjanja umestitve hitre ceste v občino Braslovče.

Sporočeno je bilo, da bo župan v začetku naslednjega tedna sklical zbor občanov, kjer bo predstavljen predlog trase skozi občino Braslovče.

CIB je do sedaj zbral cca. 1000 podpisov proti umestitvi hitre ceste.
Z zbiranjem podpisov za dosego cilja preprečitve gradnje še nadaljujemo.

Odbor CIB

Več informacij na : http://cibraslovce.blogspot.com