Posvet o 3. razvojni osi v Celju

V Celju je 31.5.2016 potekal posvet o 3. razvojni osi. Posnetek si lahko ogledate spodaj.

Kdor podpira cenejšo traso, ki bi hitreje povezala Koroško do avtoceste A1, naj pritisne gumb Podpiram.

Večer: O hitri cesti končno tudi v Celju

Danes je v Večeru izšel članek "O hitri cesti končno tudi v Celju," kjer novinarka niza razloge za nasprotovanje hitri cesti po varianti F2 med Velenjem in Šentrupertom. Hkrati tudi kaže možnost za boljšo rešitev ob obstoječi cesti Velenje - Arja vas.

Članek preberite na: http://www.vecer.com/o-hitri-cesti-koncno-tudi-v-celju-6228030

Kdor podpira CI Braslovče, naj pritisne Podpiram.

Pismo Mestne občine Celje na MOP

Objavljamo pismo, ki ga je celjski župan Bojan Šrot poslal na Ministrstvo za okolje in prostor.

Kdor podpira CI Braslovče, naj pritisne gumb Podpiram

Darsovo poročilo: Trasa ceste do Velenja izbrana po "političnem" kriteriju

V sredo, 18.05.2011, je Primož Cirman v Dnevniku objavil ugotovitve Darsove recenzije. 

Ljubljana - Vse kaže, da so za nenavadno visoko ceno 17 kilometrov dolge načrtovane hitre ceste med Velenjem in obstoječim avtocestnim omrežjem, ki naj bi po zadnjih ocenah stala skoraj pol milijarde evrov, krivi prav sporni kriteriji pri izbiri trase.

To dokazuje tudi dokument, ki smo ga iz virov blizu državnega DDC dobili na vpogled v uredništvu Dnevnika. Gre za poročilo o recenziji idejnega projekta za severni del tretje razvojne osi, natančneje za odsek Velenje-Šentrupert, ki so ga februarja letos za Dars izdelali v mariborskem Biroju za projektiranje v nizkogradnji. V njem opozarjajo na "zahtevnost koridorja", ki je bil po oceni avtorjev očitno izbran po "nekem 'političnem' kriteriju", zato "bo trasa za takšno vrsto ceste zelo draga, (...) pričakovati pa je, da bo njena cena še zrasla".

Image by Dirk Gently via FlickrIz recenzije je razvidno, da bo imela hitra cesta med avtocesto Celje-Ljubljana in Velenjem, ki bo v Šaleško dolino vstopila z zahodne strani, poleg zelo razkošno zgrajenega priključka na avtocesto z osmimi objekti še kar tri predore. "Že projektant je na uvodni predstavitvi trase povedal, da je bila po gradbeno-tehničnem kriteriju ustreznejša trasa po vzhodnem koridorju s priključkom na avtocesto A1 pri Arji vasi. Podobno informacijo smo dobili od recenzenta prostorskega dela študije variant, ki je tudi iz prostorskega vidika ocenil vzhodno varianto kot ustreznejšo," še navaja recenzija. Gre torej za nov neposredni dokaz, da odgovorni v državi, ki so za gradnjo hitre ceste do Velenja predvideli traso prek Šentruperta in ne ob obstoječi cesti iz Arje vasi, razpolagajo s strokovnimi mnenji, ki opozarjajo na njeno (pre)visoko ceno. Na ministrstvu za promet, ki ga vodi Patrick Vlačič, so nam namreč potrdili, da je z omenjeno recenzijo seznanjena tudi vladna medresorska delovna skupina, ki bo ocenila dosedanje postopke pri prostorskem umeščanju hitre ceste do Velenja v prostor.

Celoten članek preberite tukaj: http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042445476

Pritisnite gumb "podpiram", če ste do izbrane trase enako kritični kot revizorji.

Celjski mestni svet podpira hitro cesto Velenje - Arja vas

Delo v petek, 18.3.2011

Naša prizadevanja za cenejšo, prometno učinkovito, regionalno smiselno in do zemlje prijaznejšo cesto podprite s klikom na gumb "Podpiram".

Prometna politika Slovenije in 3. razvojna os

Image by Cherishing the mundane via Flickr

Predstavnika Civilne iniciative Braslovče sta se udeležila okrogle mize Prometna politika Slovenije in 3. razvojna os,  ki se je odvijala v sredo, 27. 10. 2010.
Razprava, v kateri so si mnenja o že končanih in še načrtovanih projektih izmenjevali glavni govorci (Duhovnikova, Ficko, Godec in povezovalec Stopar), ni postregla z diskusijo o 3RO. Bolj kot o tej so govorili o vseh drugih temah; kot da bi se izogibali pogovoru o 3. razvojni osi. Poleg tega se posveta ni udeležil minister Vlačič, ki se je menda tik pred Celjem moral vrniti v Ljubljano...
Razprava je postala bolj zanimiva, ko smo besedo dobili tudi poslušalci. Prvi se je oglasil g. Polak, predsednik RGZC, ki je postavil vprašanje, če je trasa dokončna in ob tem izrazil mnenje RGZC in celjskega gospodarstva nasploh, da je izbrana trasa neprimerna in da si želijo traso na Arjo vas.
Odgovor Duhovnikove je bil, da je Primerjalna študija variant pokazala, da se je varianta na Šentrupert izkazala za najprimernejšo.
Predstavnika CI Braslovče sta tak odgovor zavrnila kot neustreznega in zavajajočega, saj je jasno, da pravilnik o pripravi primerjalnih študij variant ne določa niti metodologije vrednotenja, niti kazalnike, po katerih se presoja, in je njihov izbor prepuščen izdelovalcu študije. To pa dopušča možnost režiranega vrednotenja in posledično izbor variante, ki odgovarja "nekomu" - v tem primeru Mestni občini Velenje. Ta je izsiljevala izbor variante F2 in ni bila pripravljena sprejeti nobene od alternativ, čeprav je F2 iz več vidikov presoje slabša od njih.
Omenila sta potek preko strnjenih, melioriranih, namakalno opremljenih kmetijskih zemljišč in hmeljskihprometno neučinkovitost trase F2, ki ne poteka v smeri velikih dnevnih migracij Velenje – Arja vas – Celje / Ljubljana in posledično ekonomske neupravičenosti. nasadov,
Posebej sta opozorila, da je bilo vrednotenje izvedeno nestrokovno, saj ni bilo izvedeno ponderiranje kazalnikov ali katera od drugih metod, ki bi omogočila ločevanje bistvenih kazalnikov od manj bistvenih (primer: prečkanje tenis igrišča, gradnja treh predorov ali pozidava 100 ha kmetijskih zemljišč je bilo vrednoteno enakovredno).
Dodala sta, da so na to napako  opozarjali tudi revizorji, a jih niso upoštevali.
Na koncu sta dodala, da je zaradi navedenih dejstev revizija študije variant upravičena in da jo CIB tudi zahteva. 
Duhovnikova je odvrnila, da je težko uskladiti vse želje in da nikoli ne bomo našli variante, ki bi ustrezala vsem. Ker njen odgovor ni bil prepričljiv, jo je dopolnil Ficko, ki je rekel, da je ponderje težko določiti in da oni vedo, da je variante F2 ekonomsko najučinkovitejša, CIB pa, da je analizirala predvsem druge vidike - prostorske, okoljske, varstvene. Mimogrede: način, kako je ocenjena ekonomska upravičenost in drugi vidiki  in kateri sklepi so presenetljivi, je opisan v knjigi 3. razvojna os - Analiza vrednotenja tras.
Voditelj g. Stopar je pokomentiral  z besedami, da je navzočnost iniciativ vendarle potrebno podpreti, saj se od njih lahko veliko naučimo in vprašal goste, če CIB lahko zahteva revizijo študije. Odgovorili so, da revizija ni potrebna in podvomili v objektivnost revizorjev.
Odziv poslušalcev je bil vzpodbuden. Pristopilo je veliko posameznikov, ki so podprli argumente CIB.    

Še posebej nas je razveselila podpora in pozitiven odziv g. Godca, direktorja Direkcije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo.

Upravni odbor Regionalne gospodarske zbornice Celje podpira Civilno iniciativo Braslovče

Tudi Regionalna gospodarska zbornica Celje podpira trud Civilne iniciative Braslovče. Na seji 5.11.2008 so sprejeli sklepe in jih posredovali medijem.

"UO RGZC se je tokrat pri obravnavi informacije o aktivnosti na 3. razvojni osi seznanil tudi s postopki priprave DPN v delu severnega dela 3. razvojne osi in to konkretno na odseku južno od Velenja proti A1.
UO RGZC se ne strinja s tem, da bi povezava južno od Velenja proti A1 potekala po odseku Velenje jug-Šentrupert (F2).

Za gospodarstvo celjske regije je edino sprejemljiva trasa od Velenja preko Arje vasi (F6).
V tej zvezi nas čudi hiter in neusklajen postopek sprejema Sklepa vlade RS o začetku priprave DPN z dne 8.9.2008, ki predvideva povezavo Velenja od priključka Šentrupert proti severu. Neusklajenost vidimo s stališči Civilne iniciative Braslovče, ki so bila prezrta in neupoštevana, čeprav so imela strokovno podlago in tudi v opredelitvi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki se je do variante F2 negativno opredelilo že v decembru 2007.

Z vidika gospodarstva celjske regije pa ne razumemo, kako je možno zaobiti argumente o nujni gospodarski povezanosti območij Velenja, Žalca in Celja, spregledati pomen lokacije Arnovski gozd z vidika logističnih potreb regije ter nenazadnje zelo dvomimo o stroškovni plati celotnega projekta, če bi obveljal odsek Velenje - Šentrupert, istočasno pa bi se posodobil odsek Velenje – Arja vas.

Po mnenju gospodarstvenikov celjske regije je potrebno variantni odsek Šentrupert- Velenje zavreči ter vključiti v nadaljevanju izdelave DPN odsek Velenje-Arja vas. V tem delu je potrebno sklep vlade RS z dne 8.9.2008 (Sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A 1 Šentilj-Koper do priključka Velenja jug) spremeniti. V kolikor to ne bo upoštevano bo regijsko gospodarstvo preko RGZC z vsemi možnimi načini delovalo v smeri zavrnitve DPN v vseh naslednjih fazah."

Razmišljanje o zemljiščih, denarju in pameti

V Braslovčah opozarjamo, da predlagan odsek 3. razvojne osi med Velenjem in Braslovčami ne povezuje mestnih središč (ker Braslovče to niso), zato predlagamo izgradnjo hitre ceste med Velenjem in Celjem.

Po predlogu ministrstva za okolje in prostor bi cesta mimo Braslovč potekala po najkvalitetnejših kmetijskih zemljiščih, gradnja bi bila 150 mio € dražja in za povrh ne bi razbremenila daljinskih cest.

Povezava preko Arje vasi do Celja pa je vsakodnevno zelo obremenjena, terjala je že veliko življenj, in bi jo morali v vsakem primeru obnoviti in razširiti v hitro cesto. Država torej predlaga nepotrebno podvojitev stroškov!

Že eno leto opozarjamo na napake v vrednotenju variant, pritrdilo nam je tudi ministrstvo za kmetijstvo, vendar ministrstvo za okolje in prostor še vedno favorizira dražjo traso. Čeprav sta bili v točkovanju omenjeni trasi enako ocenjeni.

Državo sprašujemo, zakaj in komu na čast bi morali vsi davkoplačevalci v času recesije plačevati 150 mio € več za cesto, ki celo ne rešuje prometnih zastojev?

3. razvojna os - Sporočilo za javnost Civilne iniciative Braslovče

Razlogi za zavrnitev zahodne variante in predlog boljše rešitve

V Braslovčah nasprotujemo predlagani zahodni trasi, ker je neustrezna.

Poleg tega, da trasa hitre ceste v občini Braslovče poteka mimo in preko naselij, fizično deli dolino in prebivalstvo vzdolž doline na polovico in da poleg tega poteka po najkvalitetnejši zemlji, nas motita predvsem potek trase v regionalnem merilu in postopek vrednotenja predlagane trase.

Predlagana hitra cesta ne povezuje regionalnih centrov.

Problematičen je del med Velenjem do avtoceste A1 med Ljubljano in Celjem. V vrednotenju imata trasa, ki poteka skozi Braslovče do zahoda Velenja, in trasa, ki poteka od Arje Vasi do vzhoda Velenja, zelo podobno končno oceno, čeprav sta med seboj povsem različni.

Predlagana zahodna trasa dejansko ne pomeni izgradnjo 3. razvojne osi med regionalnimi centri Slovenj Gradec, Velenje in Celje, pač pa nepotrebno bližnjico proti Ljubljani in namerno oddaljevanje od Celja. Predlagana trasa je zato v nasprotju z zdravo pametjo in tudi Strategijo prostorskega razvoja Slovenije, kjer je zapisano, naj se Celje razvija kot pomembno prometno vozlišče.

Narobe svet: kjer so veliki prometni tokovi, bi cesto obnavljali, kjer pa ni prometa, gradimo hitro cesto.

Hitra cesta mora potekati med večjimi urbanimi in gospodarskimi središči (SG – VE – CE), torej po vzhodni trasi med Velenjem in Arjo vasjo, kjer so vsakodnevni zastoji z dnevnim prometom 20 000 vozil. Predlagana zahodna trasa pomeni umestitev tam, kjer ni potrebna, saj je v Savinjski dolini trikrat manj prometa – 6000 vozil dnevno.

V prometni študiji projektanti ugotavljajo, da zgrajena zahodna trasa ne bi razbremenila ceste med Arjo vasjo in Velenjem in jo bo zato potrebno nadgraditi v 4-pasovno povezavo – torej hitro cesto! To je še en dokaz, da je zahodna trasa neustrezna, saj ne razbremenjuje obstoječih cest.

Velenjski poslanec Bojan Kontič v državnem zboru: »Razmere na cesti Arja vas - Velenje postajajo nevzdržne."

Predlaga se daljša in dražja cesta.

Na celotnem odseku od Slovenj Gradca do avtoceste je predlagana trasa dražja za 121 mio € od prometno ustreznejše! To pa ne pomeni, da bi pri predvideni ceni ostalo, saj ta trasa poteka preko nestabilnih tal v okolici velenjskega jezera ter skozi predore v nekompaktnih kamninah. To pa je gotovo slaba napoved za ekonomično izvedbo.

Višja cena investicije tudi ne pomeni, da je trasa boljša. 7 % naklon ceste od Šmartna ob Paki do predora v Velikem Vrhu je po besedah recenzentov po vseh gradbenih normativih nesprejemljiva za hitro cesto in bi morala biti izločena.

Povzroča se trajna škoda.

Zahodna varianta poteka po najkvalitetnejših kmetijskih zemljiščih, ki jih bomo za vedno izgubili in jih ne moremo nadomestiti drugje. Predstavljajo trajno kvaliteto, zato jo je treba ohranjati še posebej zaradi naraščajočih svetovnih cen hrane.

Vrednotenje in "najustreznejša" trasa sta lažni.

Kdor pozorno prebere elaborat vrednotenja, na podlagi katerega so predlagali traso, v njem najde veliko bistvenih napak, ki vodijo k napačnim sklepom.

Nebistveni kriteriji prevladujejo.

Projektanti so s svojo metodo vrednotenja pomembne kriterije zakrili za množico nebistvenih. Vseh 34 kriterijev je bilo enakovrednih, zato so namesto strokovne presoje prišli v ospredje statistični pojavi. Na to zaman opozarjajo tudi recenzenti. Primer: Kriterij izgradnje predora je bil enako vpliven za traso kot prestavitev daljnovoda, čeprav je predor 300x dražji!

Vrednotenje je polno protislovij in zavajanj.

V kriteriju Navezovanje in povezovanje naselij so za zahodno varianto zapisali: "Po prečkanju reke varianta preseka območje naselja Letuš. Nadaljuje preko kmetijskih zemljišč proti Malim Braslovčam, ki jih obide po zahodni strani po samem robu naselja. Nadaljuje preko kmetijskih zemljišč in teče v neposredni bližini mimo pokopališča v Braslovčah, kar je seveda neprimerno. Priključek Polzela je umeščen na rob Pariželj." Urbis, Zvezek 2, str. 31

V kriteriju Vrednotenje variant s stališča kakovosti bivalnega okolja »pozabijo« na zgoraj napisano dejstvo in zapišejo, da se »varianta F2 izogiba neposrednemu poteku mimo naselij, zato so vplivi na kakovost bivalnega okolja v njih minimalni« Urbis, Zvezek 2, str. 37. Kljub očitnemu protislovju zahodni varianti pripišejo najvišje število točk.

Takšnih in podobnih zavajanj, ki neupravičeno favorizirajo zahodno traso, je preveč (kar 15 med 34 kriteriji). Zato vrednotenje ni verodostojno.

Odgovorni ignorirajo očitna dejstva.

Projekt vodijo na Ministrstvu za promet in na Ministrstvu za okolje in prostor, zato so oni odgovorni, da je predlagana cesta brez razloga za 121 mio € dražja, nerentabilna, ne rešuje prometnih zastojev med Velenjem in Arjo vasjo, in je umeščena v nasprotju s sprejetimi prostorskimi akti. Čeprav se sklicujejo na strokovnjake, dejansko oni odločajo o trasi.

Še enkrat pozivamo Ministrstvo za promet ter Ministrstvo za okolje in prostor, da upoštevata napotke iz lastnih recenzij ter da opravijo objektivnejše vrednotenje tras. V Sloveniji imamo malo kvalitetne zemlje in omejena proračunska sredstva, zato jih ne smemo zapravljati s tako slabimi rešitvami, kot je zahodna varianta te hitre ceste.

Predlagamo razumno rešitev.

Predlagamo izgradnjo vzhodne trase, ker:

• je ustrezna rešitev cestne povezave med mesti,
• je cenejša za 121 000 000€ (!),
• izkazuje visoko rentabilnost investicije, ker bo po napovedih imela gost promet,
• učinkovito razbremenjuje obstoječe ceste,
• ohranja kmetijska zemljišča,
• je v skladu s trajnostnim razvojem, ker ne ustvarja nove nepotrebne trase,
• jo podpirajo vse civilne iniciative na tem odseku,
• je podprta s strokovnimi elaborati in
• je usklajena z nacionalnimi prostorskimi dokumenti.

KARTA PROMETNIH OBREMENITEV 2006

Na spletni strani Direkcije Republike Slovenije za ceste je grafična in numerična predstavitev obremenitve cest v letu 2006. http://www.dc.gov.si/fileadmin/dc.gov.si/pageuploads/Stetje_prometa/karta06.pdf

Jasno se vidi medsebojna povezanost Velenja in Celja po regionalni cesti mimo Arje vasi, ki je najbolj naravna povezava med dvema regionalnima centroma.

Bo tretja razvojna os zaobšla Celje?

Članek v NT&RC, ki je izšel 23.11.2007. Klikni nanj za večjo sliko.