Ženske in boj proti brezobzirni moči

Ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk je priložnost, da se spomnimo na neutrudno borko za pravice sosesk, Jane Jacobs.

V inspiracijo vsem borkam pripenjamo trailer za film Citizen Jane.


Kdor podpira Združene CI in zavrača rušitve hiš za gradnjo hitre ceste, naj pritisne gumb Podpiram.

Iz Dela: Risanje hitre ceste napreduje po polžje

V Delu je bil 7.11.2013 objavljen članek z naslovom: 

Vir: Delo

Risanje hitre ceste napreduje po polžje

V članku je navedeno, da je po desetih letih od predstavitve ideje v prostor umeščena zgolj šestina trase. Še bolj kot trase pa je negotovo financiranje. Več o tem preberite na spletni strani: 

http://www.delo.si/novice/slovenija/risanje-hitre-ceste-napreduje-po-polzje.html

Kdor podpira CI Braslovče, naj pritisne gumb Podpiram.

Iz Dnevnika: Najbolj verjetna ostaja varianta od Podloga do Velenja

Boeing F3B

15. marca je bil v Dnevniku objavljen članek z naslovom: "Najbolj verjetna ostaja varianta od Podloga do Velenja". Preberite ga na spodnji povezavi.
http://www.dnevnik.si/slovenija/lokalno/stajerska/najbolj-verjetna-ostaja-varianta-od-podloga-do-velenja-

Kdor podpira CI Braslovče, naj pritisne gumb Podpiram.

Iz Dnevnika: Članki o 3. razvojni osi

V Dnevniku je bilo v minulih tednih objavljenih nekaj člankov, ki opisujejo okoliščine preklica javne razgrnitve trase 3. razvojne osi.

Članki so prosto dostopni na naslednjih naslovih:

1. 22. januar 2013, Trasa vrisana tik ob premierjevi hiši, http://www.dnevnik.si/slovenija/lokalno/stajerska/trasa-vrisana-tik-ob-premierjevi-hisi
2. 24. januar 2013, Nekdo je Janši pred domačim pragom narisal traso za koroško avtocesto, http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/nekdo-je-jansi-pred-domacim-pragom-narisal-traso-za-korosko-avtocesto
3. 1. februar 2013, Kriza preprečila prometni infarkt, http://www.dnevnik.si/slovenija/lokalno/stajerska/kriza-preprecila-prometni-infarkt

Kdor podpira CIB in naše prizadevanje za cenejšo in okolju prijaznejšo traso, naj pritisne gumb Podpiram.

Iz Utripa Savinjske: Padec trase Velenje-Šentrupert

V mesečnem časopisu Utrip Savinjske je bil 24.10.2012 objavljen članek "Padec trase Velenje-Šentrupert".

Preberite si komentar našega člana, ki ugotavlja, da se pelje prava pot izbire, ki je primerna prostoru, potrebam, času in finančnim zmožnostim. 

Kdor podpira CI Braslovče, naj pritisne gumb Podpiram.

Delo: Koroške ceste bodo še razpadale

31. avgusta so v Delu objavili članek z naslovom "Koroške ceste bodo še razpadale".

V članku je zapisano, da bo septembra objavljeno novo poročilo o poteku državnega prostorskega načrta, ki bo vsebovalo tudi terminski plan.

Kdor podpira CI Braslovče, naj pritisne gumb Podpiram.

24ur.com: Tretja razvojna os kar trikrat dražja

Poglejte si prispevek iz 24ur, v katerem avtorji predlagajo, naj se izbere cenejša alternativa predlagani hitri cesti med Velenjem in avtocesto A1.
http://24ur.com/novice/slovenija/tretja-razvojna-os-kar-trikrat-drazja.html#send

Kdor podpira CIB, naj pritisne gumb Podpiram.

Odprto pismo Vladi Republike Slovenije – predlog varčevanja

A 1 Euro coin (Slovenia design) (Photo credit: Wikipedia)
V času, ko vladna stran in sindikati iščejo pot do socialnega sporazuma in varčevalnih ukrepov, da bi država znala najti pot iz krize, kar bi si vsi iskreno želeli, je potrebno opozoriti, da obstajajo konkretne rešitve, ki bi jih v luči varčevanja morali sprejeti in nikakor ne spregledati.


Ena takšnih rešitev in velik prihranek je takojšnja prekinitev priprav izdelave dokumentacije za odsek hitre ceste 3. razvojne osi od Velenja do Šentruperta v Savinjski dolini, ki bi ob izgradnji postal najdražji odsek hitre ceste zgrajen v Sloveniji.


Po podatkih projektanta (sestanek na Ministrstvu za okolje in prostor, april 2011) je izračunan strošek samo 14 kilometrskega odseka F2-2 med Velenjem in Šentrupertom 380 milijonov EUR! Po neuradnih podatki, ki smo jih uspeli pridobiti od nekaterih zaskrbljenih gradbenih strokovnjakov in DARS-a, pa bi odsek s stroški financiranja stal najmanj okoli 480 milijonov. V ta znesek ni vštet pravi strošek kmetijske infrastrukture in zemljišč, dodatni pas na strmih vzponih in drugi, sedaj še skriti stroški. Ocena odseka Velenje - Šentrupert v začetni fazi načrtovanja je bil 198 milijonov EUR. Bolj kot to, kateri znesek je točen, je jasno dejstvo, da bi v primeru predlaganega odseka za tekoči kilometer plačali med 27 in 34 milijoni EUR - štiri oz. petkrat več kot do sedaj znaša cena povprečnega kilometra hitre ceste v Sloveniji (7,5 mio)! Tako neracionalnih 'gradbenih podvigov' si ni možno privoščiti v letih gospodarske konjunkture , kaj šele sedaj, ko je potrebno proračunska sredstva porabiti - tako nam dopovedujejo - zelo varčno in učinkovito.


Povejmo, da so bile na odseku od Velenja do avtoceste A1 (Šentilj – Koper) v presoji še druge variante, vse cenejše za najmanj 200 mio., kot npr. varianta Velenje – Grušovlje (ocenjena na 144 mio). Politika se je odločila za najdražjo povezavo. Stroka bo preglasovana.


Da varianta F2-2 poteka po najboljših kmetijskih zemljiščih Slovenije in da se varianta ob tem povsem odmika od največjih prometnih tokov, ki potekajo v smeri proti Arji vasi in naprej proti Celju, je znano. Dodamo naj še ugotovitev podjetja, ki je pripravilo uradno prometno študijo in ki pravi, da bi bilo potrebno kljub izgradnji hitre ceste F2-2 zaradi njene prometne neučinkovitosti, že leta 2030 začeti graditi še dvopasovnico Velenje – Arja vas Torej bi imeli dve hitri cesti na enem odseku, dvojne stroške izgradnje in vzdrževanja in za vedno dva spomenika norosti, da bi se jima lahko klanjali.


Da je predlagana varianta F2-2 od Velenja do Šentruperta je že sama po sebi ekonomsko neupravičena, pritrjuje tudi dejstvo, da se cesta zaradi premalo dnevnega prometa ne bi zmogla sama odplačevati s cestninjenjem. To pomeni, da pri tem ne moremo računati na zasebnega »rešitelja«, ki bi bil pripravljen vstopiti v javno-zasebno partnerstvo in zgraditi drago cesto F2-2 na Šentrupert, ali na evropski denar. Tako potratno gradnjo avtocest, kot smo si jo privoščili v Sloveniji, je možno izvesti samo z zadolževanjem in na hrbtih davkoplačevalcev. Vlagateljev takšno 'vlaganje' niti najmanj ne zanima.


Sprašujemo, zakaj Vlada RS ne upošteva teh dejstev, ki jih je potrdila stroka; zakaj nadaljuje pripravo dokumentacije za odsek, ki je plod lobiranja politike iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Zakaj? Zahtevamo odgovore! Še posebej jih zahtevamo po tem, ko smo časopisju lahko prebrali o imenih tistih, ki so vmešani v promet z zemljišč na trasi.


Kako naj državljani ob takem razsipništvu in netransparentni porabi proračunskih sredstev razumemo napovedane varčevalne ukrepe Vlade RS? Ta bi po eni strani klestila pri otrocih v vrtcih in šolah, malicah, družinah, iskala krivca v javnih uslužbencih, … po drugi strani pa podpirala izgradnjo najdražjega odseka hitre ceste? Mar res ni med izbranci ljudstva pokončnega človeka, ki bi zmogel in si upal reči STOP? Smo (ste?) v Sloveniji popolnoma izgubili kompas?


Vlada RS naj nemudoma pristopi k iskanju takšne povezave Velenja z AC Ljubljana-Celje, ki bo učinkovit, stroškovno vzdržna in ne bo imela tako hudih posledic za prostor, kmetijstvo in okolje.


Jure Radišek,
za Civilno iniciativo Braslovče

Iz 24ur: Strokovnjaki treh ministrstev naj bi izbrano traso od Šentruperta do Velenja odsvetovali

Gradnja hitre ceste do Velenja se zapleta, še preden se je sploh začela. Strokovnjaki treh ministrstev naj bi v zaupnem poročilu izbrano traso od Šentruperta do Velenja odsvetovali. Ministra Vlačič in Žarnić pa zadeve ne želita komentirati.


Medresorska delovna komisija, sestavljena iz treh ministrstev, je bila sklicana v začetku aprila 2011. Svoje delo naj bi končala v mesecu dni od ustanovitve, vendar do sedaj poročila še niso predstavili javnosti. Vendarle pa so v javnost pricurljali neuradni podatki, da je komisija kritična do predlagane trase hitre ceste Velenje - Šentrupert. 


Kot je slišati v prispevku iz 24ur, naj bi vlada poročilo obravnavala v dveh tednih. 





Preberite članek na naslovu: http://24ur.com/novice/slovenija/hitre-ceste-sploh-se-niso-zaceli-graditi-zapleti-pa-ze-nastajajo.html


Kdor podpira CI Braslovče, naj pritisne gumb Podpiram.

Medresorska delovna skupina še ni poročala

Image via WikipediaVlada je na seji 07.04.2011 ustanovila Medresorsko delovno skupino za evalvacijo dosedanjih postopkov pri prostorskem umeščanju državne ceste od priključka na avtocesti A1 pri Šentrupertu do priključka Velenje jug.

Naloga medresorske delovne skupine je evalvacija dosedanjih postopkov priprave strokovnih podlag za državni prostorski načrt in njihova ocena z gradbeno tehničnega, prometno ekonomskega, razvojno urbanističnega ter okoljskega vidika.

Vir: Objava na Ministrstvu za promet

Poročilo o izvedenih aktivnostih bi medresorska delovna skupina morala predložiti vladi v roku enega meseca.

Poročilo po skoraj dveh mesecih še čakamo. 

Kdor nestrpno čaka poročilo delovne skupine in kdor podpira CIB, naj pritisne gumb Podpiram.

Darsovo poročilo: Trasa ceste do Velenja izbrana po "političnem" kriteriju

V sredo, 18.05.2011, je Primož Cirman v Dnevniku objavil ugotovitve Darsove recenzije. 

Ljubljana - Vse kaže, da so za nenavadno visoko ceno 17 kilometrov dolge načrtovane hitre ceste med Velenjem in obstoječim avtocestnim omrežjem, ki naj bi po zadnjih ocenah stala skoraj pol milijarde evrov, krivi prav sporni kriteriji pri izbiri trase.

To dokazuje tudi dokument, ki smo ga iz virov blizu državnega DDC dobili na vpogled v uredništvu Dnevnika. Gre za poročilo o recenziji idejnega projekta za severni del tretje razvojne osi, natančneje za odsek Velenje-Šentrupert, ki so ga februarja letos za Dars izdelali v mariborskem Biroju za projektiranje v nizkogradnji. V njem opozarjajo na "zahtevnost koridorja", ki je bil po oceni avtorjev očitno izbran po "nekem 'političnem' kriteriju", zato "bo trasa za takšno vrsto ceste zelo draga, (...) pričakovati pa je, da bo njena cena še zrasla".

Image by Dirk Gently via FlickrIz recenzije je razvidno, da bo imela hitra cesta med avtocesto Celje-Ljubljana in Velenjem, ki bo v Šaleško dolino vstopila z zahodne strani, poleg zelo razkošno zgrajenega priključka na avtocesto z osmimi objekti še kar tri predore. "Že projektant je na uvodni predstavitvi trase povedal, da je bila po gradbeno-tehničnem kriteriju ustreznejša trasa po vzhodnem koridorju s priključkom na avtocesto A1 pri Arji vasi. Podobno informacijo smo dobili od recenzenta prostorskega dela študije variant, ki je tudi iz prostorskega vidika ocenil vzhodno varianto kot ustreznejšo," še navaja recenzija. Gre torej za nov neposredni dokaz, da odgovorni v državi, ki so za gradnjo hitre ceste do Velenja predvideli traso prek Šentruperta in ne ob obstoječi cesti iz Arje vasi, razpolagajo s strokovnimi mnenji, ki opozarjajo na njeno (pre)visoko ceno. Na ministrstvu za promet, ki ga vodi Patrick Vlačič, so nam namreč potrdili, da je z omenjeno recenzijo seznanjena tudi vladna medresorska delovna skupina, ki bo ocenila dosedanje postopke pri prostorskem umeščanju hitre ceste do Velenja v prostor.

Celoten članek preberite tukaj: http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042445476

Pritisnite gumb "podpiram", če ste do izbrane trase enako kritični kot revizorji.

100 zapisov na strani CIB

Na spletni strani Civilne iniciative Braslovče smo doslej med novembrom 2007 in majem 2011 objavili že 99 zapisov. Ta je stoti.

Še vedno si prizadevamo za cenovno sprejemljivo, prometno učinkovito in regionalno ustrezno traso 3. razvojne osi, ki bi bila prizanesljiva do kmetijske zemlje.

Kliknite podpiram, če mislite enako.

Iz Dela: Kmetijska stroka proti načrtovani trasi hitre ceste Velenje-Šentrupert

Preberite članek v Delu iz 3.5.2011, v katerem strokovnjaki kmetijske stroke opozarjajo na nesprejemljivost predlagane trase 3. razvojne osi in pozidave kmetijskih zemljišč. Domače pridelana hrana je vrednota, kmetijska zemlja pa je pod stalnim pritiskom urbanizacije.

Kliknite Podpiram, v kolikor podpirate zaščito kmetijske zemlje, ki omogoča domačo pridelavo hrane.

Pismo predsedniku vlade ter prometnemu ministru

Image via Wikipedia

Pismo predsedniku vlade ter prometnemu ministru o prometnem obremenjevanju okolja in načrtovanju »Tretje razvojne osi«

Predstavniki CIPRE Slovenija in Zveze civilnih iniciativ na 3. razvojni osi menimo, da načrtovanje in umeščanje severnega dela »Tretje razvojne osi« kot se to izvaja danes, ne Koroški, ne Savinjsko – Šaleški regiji in niti Sloveniji, ne prinaša bistvenih koristi. Nadaljuje se ustaljena praksa izvajanja prometne politike v Sloveniji, ki je v zadnjih dvajsetih letih pahnila na rob prepada okolju bolj prijazne, energetsko učinkovite in cenejše oblike prometa kot sta javni in železniški promet, močno pa podpirala avtocestni promet z vezavo na mednarodne tranzitne koridorje, kar je na še vedno nedokončane slovenske avtoceste pripeljalo ob načrtovanju povsem nepričakovane količine tranzitnega tovornega prometa.

»Tretja razvojna os«
Naraščanje prometa skozi Slovenijo je v zadnjih letih preseglo ocene načrtovalcev in politikov, ki odločajo o prometni politiki v Sloveniji. Kljub opozorilom nevladnih organizacij in neodvisnih strokovnjakov je šel tako imenovan razvoj prometne politike izključno v hitro gradnjo avtocest, kar naraščanje prometa še pospešuje. Vtis je, da se pri načrtovanju »Tretje razvojne osi« ponavljajo enake napake oziroma interesi tistih, ki odločajo o prometni politiki v Sloveniji. Mar se iz preteklih potez, ki so se v marsičem jasno pokazale kot napake, nismo nič naučili?

Temeljna vprašanja pri severnem kraku »Tretje razvojne osi« so:
Kje so napovedi prihodnjih prometnih gibanj, ki so osnova gradnji avtoceste?
Kako je gradnja vedno novih avtocestnih osi v skladu z Resolucijo o prometni politiki, ki govori o razvoju trajnostnih oblik prometa in intermodalnosti?
Kako načrtovalci hitre ceste, ki bo gotovo postala tranzitna os s hitrim povečevanjem tranzitnega cestnega prometa, upoštevajo cilje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov?
Kje je jasno postavljen cilj gradnje »Tretje razvojne osi«?
Kje se v načrtovani gradnji prometne infrastrukture uresničuje multimodalnost ter povečanje energetske učinkovitosti prometnega sistema v Sloveniji?
Kje je zagotovilo, da bo nova os služila policentričnemu razvoju in ne hitremu tranzitu ter krepitvi povezav med Ljubljano in Koroško, Savinjsko in Šaleško regijo?

Po pregledu načrtne dokumentacije se vse bolj zdi, da je načrtovanje severnega dela »Tretje razvojne osi« v bistvu priprava na gradnjo nove avtoceste, ki po našem mnenju kot taka ni sprejemljiva zaradi:
1. Avtocesta ni garancija za razvoj! Ne pozabimo prvotne ideje, da naj bi cesta »podpirala razvoj policentričnega omrežja mest in drugih naselij, skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost z evropskimi prometnimi sistemi in urbanim omrežjem.” (zapisano v Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023 (dopolnjena, januar 2008) Ta ideja pomeni povezavo Velenja in Celja z moderno hitro cesto, lahko tudi štiripasovnico (kot npr. cesta Ljubljana-Trzin), ki pa povezuje mesti Velenje in Celje, saj so tu tudi sedaj največje obremenitve prometa. Eksteritorialna avtocesta ne bo omogočala učinkovitega servisiranja lokalnih potreb in po njej ne bo mogoče razviti učinkovitega javnega prometa. Koroška regija in Savinjsko-Šaleška regija ne potrebujeta nove avtoceste, ki bi krepila povezavo z Ljubljano, saj krepitev dnevnih migracij s prestolnico ne pomeni razvoj, pač pa več migracij, večje zastoje, večjo odvisnost od fosilnih goriv in več prometnega onesnaževanja.

2. Avtocesta pomeni privlačnost za tranzit: ni je regije v Sloveniji, kjer se tranzit z izgradnjo nove avtoceste ne bi povečeval. Koroška in Šaleška dolina kolon tujih tovornjakov ne potrebujeta. Teh imamo dovolj že drugje. Izkušnje iz drugih odsekov kažejo, da močno povečan tranzitni promet veliko zastojev, poveča se nevarnost nesreč, poveča se onesnaževanje s hrupom in izpušnimi plini v okolici ceste, poškodbe infrastrukture pa so bistveno večje, kot zaradi povečanega tranzita uspemo pobrati cestnin. Zatorej ni razlogov,da bi gradili nove avtoceste za tranzit.

3. Avtocesta ne izboljšuje lokalne povezanosti, in ne služi regiji; Avtoceste so namenjene daljinskemu povezovanju večjih centrov in njihovi navezavi na tranzitne koridorje. Lokalna povezanost manjših in srednjih središč zato ne potrebuje avtoceste z izven nivojskimi križanji, kjer se številni kraji ne morejo neposredno vključiti na tako cesto.

4. Obljubljena cesta bo zgrajena po načrtih okoli leta 2015, prometne težave regije pa je treba rešiti takoj: potrebujemo obnovo obstoječih cest; potrebujemo ponovno oživitev železnice; potrebujemo učinkovit javni promet;

5. Gradnja avtoceste s številnimi predori, viadukti in izven nivojskimi križanji nima svojega mesta v proračunu. Slovenija ima danes velike težave z odplačevanjem kreditov, s katerimi gradimo avtoceste in sistem financiranja obstoječih kreditov je danes nevzdržen, saj s cestninami letno ne poberemo toliko, kot znaša breme odplačevanja kreditov. Gradnja še ene drage avtoceste nikakor ni finančno vzdržna, niti gotova. Cenejša cesta, ki bi ne bila avtocesta in bi z nivojskimi križišči omogočala vključevanje regionalnih središč in krajev, je bolj realna in izvedljiva bistveno hitreje. Prihranek pri gradnji se lahko preusmeri v nastanek novih delovnih mest in razvoja regije, kar v časih velike gospodarske krize regija potrebujejo precej bolj kot nov tranzitni koridor.

6. Namesto, da se vlaga denar v gradnjo avtoceste, s katero bi krepili dnevne migracije na delo proti Ljubljani in tako spodbujali iskanje delovnih mest v prometno nasičeni prestolnici, naj se vlaga denar v lokalno gospodarstvo in razvoj novih delovnih mest.

7. Predvidena avtocesta ne poveže Velenja in Celja, glede na najbolj verjeten predlog poteka ceste tudi ne razbremeni glavne ceste Velenje-Arja vas-Celje, pač pa vzpostavlja novo os od Holmca do Šentruperta; zastojev, nesreč in nevzdržnih prometnih razmer med Velenjem in Celjem načrtovana gradnja avtoceste ne bo rešila.

8. Ne izboljšuje možnosti za lokalen javni prevoz;

9. Z rastjo tranzita in višjimi potovalnimi hitrostmi zagotavlja rast prometnega onesnaževanja na lokalni in državni ravni;

10. Predlagana cesta bi pomenila kršitev Prometnega protokola Alpske konvencije, saj je tipičen tranzitni koridor. Regija ga ne potrebuje, država še manj.

11. Preučene so samo alternative trase, ne pa vsebinske alternative. Prav tako ni študije stroškov in koristi; Koroška in Šaleška regija potrebujeta boljšo dostopnost, vendar je to možno zagotoviti z glavnimi, regionalnimi in lokalnimi cestami!

Po našem mnenju so alternative:
Povezava Celja in Šaleške doline s štiripasovnico hitrosti do 90 km/h, podobno kot je cesta Ljubljana Trzin, ter obnovitev oziroma ponovna izgradnja železnice na odseku Slovenj Gradec – Celje;
Prenova glavnih, regionalnih in lokalnih cest v regiji;
Vlaganja v delovna mesta v regiji namesto omogočanja odhajanja na delo v Ljubljano.

CIPRA Slovenija
V Ljubljani, 7. avgusta 2009

KARTA PROMETNIH OBREMENITEV 2006

Na spletni strani Direkcije Republike Slovenije za ceste je grafična in numerična predstavitev obremenitve cest v letu 2006. http://www.dc.gov.si/fileadmin/dc.gov.si/pageuploads/Stetje_prometa/karta06.pdf

Jasno se vidi medsebojna povezanost Velenja in Celja po regionalni cesti mimo Arje vasi, ki je najbolj naravna povezava med dvema regionalnima centroma.

Državljani se organizirajo tudi v Šmartnem ob Paki

Dnevnik, 6.12.2007

Članka v Delu, 4.12.2007

Članka o 3. razvojni osi iz časopisa Delo, 4.12.2007. Klikni sliko za večji prikaz.

Povzetek stališč in sklepi s sestanka Parižljanov 16.11.2007

POVZETEK STALIŠČ IN SKLEPI S SESTANKA PARIŽLJANOV do predvidene trase hitre ceste in priključka na hitro cesto v Parižljah,

z dne 16.11.2007

Lista prisotnih je bila predana predstavniku Civilne iniciative Braslovče g Žanu Pižorn.

Po vsestranski in temeljiti obravnavi predvidene umestitve trase hitre ceste skozi občino Braslovče smo krajani Pariželj soglasno sprejeli naslednja stališča in sklepe:

V celoti podpiramo Izjavo za javnost Civilne iniciative Braslovče o umestitvi hitre ceste skozi občino Braslovče z dne 06.11.2007.

Ne nasprotujemo gospodarskemu razvoju. Prepričani pa smo, da je predlagana trasa hitre ceste morda trenutno res najcenejša, njen negativni dolgoročni vpliv na našo občino pa tako velik, da je ob upoštevanju dolgoročnega negativnega vpliva ta trasa gotovo najdražja med predlaganimi možnostmi. Hitra cesta se v prostor umešča za stalno in ne samo za razdobje ene vlade'ali ene generacije, zato mora biti izbira trase utemeljena s strokovnimi kratkoročnimi in dolgoročnimi kriteriji, ki jih morajo sprejeti tudi prizadeti, tj. prebivalci, saj bo takšna ali drugačna odločitev vplivala tudi na potomce.

V celoti se ne strinjamo z argumentacijo župana, ki zagovarja predlagano varianto trase skozi občino Braslovče, ko prikazuje kaj vse nam bo hitra cesta prinesla in kaj vse bomo v primeru potrditve predlagane trase iztržili od države. Temeljni dejavniki razvoja so ljudje. Večino stvari, ki jih navaja župan, bi že lahko imeli, če bi se ustrezno angažirali tako kot so se v nekaterih sosednjih občinah, ki nimajo nič boljših pogojev od naše. Razvoj zahteva od ljudi veliko volje, skupnih naporov in interesov ter včasih tudi odrekanja. Če tega v bodoče ne bo več kot doslej, hitrejšega razvoja v našo občino tudi hitra cesta ne bo prinesla.

V čim večjem številu se moramo udeležiti Zbora občanov za območje občine Braslovče, ki bo v ponedeljek 19.11.2007 v Kulturnem domu Braslovče. Na tem zboru moramo predstaviti in zagovarjati naša stališča.

V četrtek, dne 22.11.2007, ko bo občinski svet občine Braslovče glasoval ali bo podprl predlagano varianto hitre ceste ali ne, moramo biti prisotni pred poslopjem občine v čim večjem številu. Občinski svetniki bodo tako težko glasovali proti volji občanov, ki jih v občinskem svetu zastopajo. Spremljati moramo, kako bo glasoval vsak občinski svetnik posebej in tudi župan. Na današnjem sestanku prisotna svetnika Marija Marovt in Bogdan Trop sta javno izjavila, da bosta glasovala proti predlagani varianti.

V kolikor bo občinski svet podprl predlagano varianto, bomo ponovno organizirali sestanek krajanov Pariželj v petek, dne 23.11.2007 in se dogovorili o nadaljnjih aktivnostih.

Parižlje, 16.11.2007

Zapisal:Andrej Čulk

Bo tretja razvojna os zaobšla Celje?

Članek v NT&RC, ki je izšel 23.11.2007. Klikni nanj za večjo sliko.

Glasovanje o predlagani trasi na občinskem svetu v Braslovčah

V četrtek, 22.11.2007 je ob 18 uri v prostorih občine Braslovče potekala izredna občinska seja, kjer so se svetniki opredelili glede predlagane trase hitre ceste po občini Braslovče. Od petnajstih (15) svetnikov je dvanajst (12) svetnikov glasovalo proti predlagani umestitvi hitre ceste, trije pa so traso F2 podprli. Seji so prisostvovali tudi mediji in občani Braslovč, ki so izid glasovanja pozdravili.