Igra lobijev - v igri ponovno neprimerna trasa F2.2 Velenje-Šentrupert?

Question mark (Photo credit: Wikipedia)

V sobotnem Delu z dne 21.02.2015 smo lahko prebrali, da je minister za infrastrukturo Korošcem povedal, da se gradnja hitre ceste 3. RO od Velenja do Slovenj Gradca ne bo začela, čeprav je odsek že umeščen v prostor, ker da se naj gradnja najprej prične na odseku od obstoječe avtoceste A1 do Velenja. Minister navaja, da bodo zopet poizkusili z umestitvijo odseka od Velenja preko najboljših kmetijskih zemljišč do Šentruperta. Potek te trase je z več vidikov neprimeren ter med strokami in v javnosti nezaželen. Ključni razlogi proti umestitvi odseka od Šentruperta do Velenja so:

• med primerljivimi variantami od A1 do Velenja je ta med najdražjimi, financiranje tega pa spominja na ustaljeno (!) prakso preplačevanja prometne infrastrukture v preteklosti. Namreč, cena za pičlih 14 km hitre ceste je bil ocenjena na 386 mio EUR brez stroškov financiranja, oz. 480 mio EUR s stroški financiranja, kar bi pomenilo gradnjo najdražjega odseka hitre ceste v zgodovini Slovenije! Zaradi previsoke cene bo cesta nerentabilna in nezanimiva za javno-zasebno partnerstvo s tem pa tudi realno neizvedljiva v srednjeročnem obdobju;

• velik del odseka od Šentruperta do Velenja poteka preko najboljših kmetijskih zemljišč; veliko njih je namakanih njivskih zemljišč in hmeljišč. Sredstva, ki jih je država prispevala za vzpostavitev namakalnega sistema in zajetja Žovnek so s tem nesmiselno porabljena. S tem uničujemo kmetijstvo in posebej hmeljarstvo kot gospodarsko panogo, ki se ji ponovno vrača pomen.

• priključevanje hitre ceste na avtocesto A1 pri Šentrupertu je tudi od Celja najbolj odmaknjena varianta, ki bo po nepotrebnem podaljševala pot med regijskima središčema, namesto da bi jo skrajševala. Zato se sprašujemo, kdo se bo med Celjem in Velenjem raje vozil po plačljivi in daljši povezavi, namesto po krajši in zastonjski regionalni cesti preko Arje vasi.

Manire samopostrežbe z javnim denarjem so v teh okoljih globoko ukoreninjene.

Sprašujemo tudi, zakaj je umaknjena in kateri so ti, za lase privlečeni razlogi, da ministrstvo razmišlja o umiku bistveno cenejše, krajše, prometno učinkovitejše in za kmetijstvo ugodnejše variante F3b od Podloga do Velenja, ki povezuje Velenje s hitro cesto na isti točki: praktično na pragu tovarne Gorenje. Zakaj še vedno ni odgovora na članek o trgovini z zemljišči na trasi hitre ceste (Dnevnik, 23. 09. 2011)? Zato, ker je veliko članov Savinjsko-Šaleškega lobija v parlamentu? Ali zato, ker TEŠ še ni dovolj?

Franc Kralj

Rakovlje

3314 Braslovče

Kdor podpira CI Braslovče, naj pritisne gumb Podpiram.

December 2014: Argumenti proti umestitvi odseka 3. razvojne osi od Velenja do Šentruperta

Objavljamo gradivo, ki ga v informacijo pošiljamo Ministrstvu za infrastrukturo ter Ministrstvu za okolje in prostor. Naša stališča se od leta 2007 do danes niso spremenila, drugi so sogovorniki in njihova pripravljenost na argumentiran pogovor.


Ključni razlogi proti F2-2 so:

• visoka cena
• rentabilnost in prometni tokovi Ce - Ve
• več tras prideta v Velenje na istem mestu - na dvorišču tovarne Gorenje
• dolžina, kompleksnost
• veliko uničenih kmetijskih zemljišč
• potek po vodovarstvenem območju v Podvinu

Gradivo si lahko posnamete na tem naslovu: https://drive.google.com/file/d/0B0NksjCnSKyGbklQbzEzZzVWb2M/view?usp=sharing

Kdor podpira CI Braslovče, naj pritisne gumb Podpiram.

iz Dnevnika: MOP in MKGP naj se posujeta s pepelom

Članek, ki je izšel 11.5.2011 v Dnevniku, govori o dolgi poti do uslišanja posvečenih ušes na ministrstvih. In o tem, čigave so zasluge, da se varuje kmetijska zemljišča.
Za branje članka kliknite na sliko.

Pritisnite gumb Podpiram.

Iz Dnevnika: Korošci nasprotujejo načrtovani trasi hitre ceste

Image via Wikipedia
Članek iz Dnevnika, v četrtek, 07.04.2011.


V prostorih občin Slovenj Gradec, Velenje in Šoštanj so od 10. marca dalje javno razgrnjeni osnutki državnega prostorskega načrta za hitro cesto od priključka Velenje – jug do priključka Slovenj Gradec – jug in okoljska poročila. Ekipa razlagalcev, ki sta jih na teren poslali ministrstvo za okolje in ministrstvo za promet, je predsinočnjim predstavila načrte v Slovenj Gradcu, sinoči v Velenju, tik pred tem pa v Šoštanju. Razprave so pokazale, da predstavljeni načrti nimajo podpore lokalnega prebivalstva.

http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042436467
Kdor podpira CI Braslovče, naj pritisne gumb "Podpiram".

Hitra cesta mimo Braslovč?

Image by National Library NZ on The Commons via Flickr

Občani Braslovč se še spominjamo trenutka, ko nam je velenjski urbanist, gospod Vučina, v Braslovškem kulturnem domu sporočil, da je računalnik kot najbolj ugodno od šestih možnih izbral traso hitre ceste od Velenja mimo Braslovč do avtoceste Maribor-Ljubljana (A1).

Presenečenje in ogorčenje občanov Braslovč je bilo veliko. Zbor krajanov v kulturnem domu je bil spontan, sporočilo zbora jasno – hitre ceste mimo Braslovč nočemo. Formirala se je Civilna iniciativa Braslovče (CIB). Občinski svet je na seji z veliko večino sprejel sklep, da ceste mimo Braslovč ne podpira. Občinska uprava je na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), ki vodi postopke umeščanja hitre ceste v prostor, poslala obvestilo občinskega sveta, da ceste mimo Braslovč ne želimo.

CIB, v katero se je vključilo veliko strokovnjakov z različnih področij, je proučila razpoložljivo dokumentacijo in dokazala, da je bil postopek izbora »najboljše trase« zavajajoč.

O umestitvi hitre ceste v prostor sta bili narejeni dve študiji. Prva je zahodne variante mimo Braslovč odsvetovala. Predvidevamo, da takšen nasvet za Velenjčane ni bil sprejemljiv, zato so preko svojih vplivnih mož in z denarjem dosegli, da je bila par mesecev kasneje izdelana druga študija. V tej drugi študiji so Velenjčani dosegli (zmanipulirali?), da je bila kot najboljša trasa izbrana trasa F2 od Velenja do Šentruperta in sicer za malenkost boljše ocenjena kot trasa Velenje –Arja vas (F6). V brošuri, ki jo je izdala CIB (dosegljiva je tukaj: "3. razvojna os: Analiza vrednotenja tras"), je dokazano kup nepravilnosti in namernih zavajanj pri izboru tras. Kot primer naj navedemo, da je v reviziji projekta izbora tras,ki jo je naročil MOP, recenzent dr. Peter Lipar v reviziji odsvetoval traso F2, v sklepu revizije pa predlagal ponovno proučitev variant, vendar so ga gladko prezrli. Zakaj?

CIB je dosegla, da so izbor tras proučili tudi na Ministrstvu za kmetijstvo. Minister za kmetijstvo  g. Jarc se je negativno opredelil do variante F2, pri čemer je imel v mislih zaščito najboljših kmetijskih zemljišč, saj je opozoril na (po našem mnenju namerne) napake Okoljskega poročila pri obravnavi kmetijskih zemljišč.

Ob sprejemanju sklepov za začetek priprav Državnih Prostorskih Načrtov (DPN) za severni del hitre ceste za odsek F2 sklep ni bil sprejet. Vpliven in bogat Šaleški lobi pa je par dni pred državnimi volitvami dosegel, da so morali ministri na vrat na nos prihiteti na dopisno sejo vlade v Velenje. Ob prisotnosti Velenjskega župana g. Meha je moral kmetijski minister toliko popustiti, da so lahko pogojno sprejeli sklep o začetku priprave DPN za traso F2.

Prepričani smo, da je šlo za predvolilno matematiko bivšega premiera g. Janše. Kljub temu, da je moral kmetijski minister pod prisilo malo popustiti, je ostalo ministrovo opozorilo na napake Okoljskega poročila in njegova zahteva po proučitvi primernejših tras. Volitve se kljub temu za nekatere niso izšle, CIB pa upa, da se tudi nesmiselna trasa F2 ne bo izšla.

CIB je na veliko naslovov poslala zahtevo po ponovnem vrednotenju tras, zahtevo po vmesni evalvaciji in računskemu sodišču več pobud za revizijo. Velika škoda je, da, kljub sklepu zbora občanov Braslovč in navkljub sklepu občinskega sveta občine Braslovče, bivši župan ni želel sodelovati pri vlaganju zahtev za ponovno vrednotenje tras.

Od dopisne seje bivše vlade pa vse do danes so javne informacije glede poteka umestitve hitre ceste blokirane. CIB je v Braslovče pripeljala veliko ministrov in poslancev različnih strank in jim skušala obrazložiti, zakaj je trasa F2 mimo Braslovč nesmiselna. Vzroki so jasni: F2 uniči v slovenskem merilu najboljša namakana kmetijska zemljišča, je bistveno dražja kot druge možne variante in ne poteka na relaciji z največ prometa (Velenje –Arja vas).

Če so vse avtoceste, ki smo jih do sedaj zgradili v Slovenji, stale 6 milijard evrov, bi hitra cesta (ki je nižjega ranga kot avtocesta) od A1 do Avstrije stala 1,5 miljiarde evrov, odsek od Šentruperta do Velenja pa bi stal 400 milijonov evrov (zgolj 17 km ceste). Gotovo gre za najdražjo gradnjo po km ceste doslej.

Strokovnjaki MOP-a so morali v Državnem svetu na soočenju s CIB-om priznati, da je trasa F2 bistveno dražja kot druge možne trase.

Zgodba, zakaj in kako Šaleški lobi izsiljuje traso F2, se zbistri ob spremljanju zgodbe TEŠ6. Tudi tam Šaleški lobi na rame ostalih Slovencev, za svoje lastne koristi, izsiljuje nespametno velike stroške. Za gradnjo TEŠ6 bi morala Slovenja najeti kredite, prav tako bi morala Slovenija najeti kredite za gradnjo ceste. Gre za 3 milijarde evrov kreditov (1,5 za cesto + 1,5 za TEŠ6), ki bi jih morali odplačevati vsi Slovenci še nekaj generacij naprej. V obeh primerih pa je možno izbrati bistveno cenejše možnosti.

Kot smo že omenili, še vedno poteka medijski molk o tem, kje so postopki DPN. Le iz poslanskih vprašanj smo lahko razbrali, da bi naj bila javna obravnava trase F2 v februarju 2011. Prav tako smo nedavno v lokalnem časopisu sosednje občine lahko prebrali, da bi nam radi strokovnjaki neobstoječe SAŠA regije ponovno v naši občini vsiljevali rešitve za svojo korist. Jim bomo dopustili?

Če nespametnega projekta ne bomo družno razgalili in se ga v našem okolju ne bomo skupaj ubranili, obstaja možnost, da bo Šaleški lobi, kljub temu da projekt ni ekonomsko opravičen, uspel na Slovence prevaliti stroške hitre ceste Velenje- Šentrupert. Šalečani že danes javno priznajo, da zaradi velikega prometa hočejo imeti še hitro cesto Velenje –Arja vas, torej hočejo imeti dve hitri cesti.

Starejši občani se še spominjajo projekta Kemo kombinata Velenje, ki je bil kljub opozorilom, izsiljen in ki je žalostno propadel, plačali pa so ga vsi Slovenci. Ne smemo dovoliti, da se v tem finančno negotovem času zgodba ponovi.

Upi prejšnjega župana, da bi občina Braslovče z morebitno gradnjo hitre ceste veliko pridobila, so se zrušili z odgovori, ki jih je s strani MOP-a prejel na razne doslej poslane pobude na prvi osnutek trase. Odgovori so jasni: občina Braslovče nič ne pridobi, samo izgublja.

Ne pozabimo, Državni prostorski načrt (DPN) še ni sprejet in še imamo možnost vplivanja. Na pogumnih svet stoji. Novi župan občine Braslovče že proučuje zakonske možnosti vplivanja na potek tras. Naš skupen odločen glas proti pa je najmočnejši adut.

Civilna Iniciativa Braslovče

Članek v Delu o hmeljiščih in avtocesti

V članku, ki je bil objavljen 22.7.2010 v Delu, je opisan potencialen škodljiv vpliv hitre ceste na kmetijstvo, če bi jo zgradili po trenutno predlaganem poteku.

Vredno branja.

CIB poziva k vmesni evalvaciji 3. razvojne osi

Image by Oecher via Flickr

Braslovče -  21. maj. Civilna iniciativa Braslovče številna ministrstva in druge vladne službe poziva k vmesni evalvaciji postopka umeščanja severnega odseka 3. razvojne osi med Velenjem in avtocesto A1. Pričakujejo, da bodo odgovorni na omenjenem odsek ponovno premislili, s katero traso bi dosegli najboljše učinke v delovanju regije.

Namen pobude je, da odgovorni potek trase preverijo v skladu s cilji 3RO, zavezujočimi državnimi akti in racionalnostjo rešitve  (hitrost izvedbe, ekonomsko upravičenost te trase in vpliv na javni dolg, vpliv na bodočo pozidavo...).

Po mnenju CIB je potek trase na relaciji Velenje - Šentrupert neustrezen, ne samo iz regionalnega stališča in prometne učinkovitosti, temveč je prav tako ekonomsko potraten, hkrati pa bo uničil tudi veliko strnjenih kmetijskih zemljišč.

V svojem stališču CIB želi poudariti, da je trasa povsem neskladna s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije, saj ne povezuje Celja in Velenja, ki ležita v isti regiji, s čimer bi se prometna učinkovitost med omenjenima dvema štajerskima središčema še dodatno zmanjšala. Prav tako je trasa ogromen investicijski zalogaj, saj je od drugih predlaganih poti dražja za kar 140 milijonov €. In nenazadnje, predvidena trasa uničuje prvovrstna kmetijska zemljišča v Savinjski dolini.

Ker novelacija Nacionalnega programa izgradnje avtocest še ni sprejeta, sredstva za izgradnjo pa še niso odobrena, je sedaj pravi čas za tehten razmislek, pri katerem je potrebno pozornost nameniti tudi javnemu prometu, ki ga ta trasa ne bi okrepila, možnosti dopolnjevanja cestnega in železniškega podsistema in krepitvi in ureditvi prometne politike na regionalnem razvoju, kar do sedaj ni bilo usklajeno. Trasa namreč zaobide večno problematiko dobre povezave med Celjem in Velenjem, ki bi vsekakor vplivala na večjo poenotenost te regije.

Pobudo podpirajo

·         Regionalna gospodarska zbornica Celje, ki je del Gospodarske zbornice Slovenije,

·         Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije,

·         Zveza civilnih iniciativ na severnem kraku 3. razvojne osi, 

·         Regionalna razvojna agencija Celje

·         Razvojna agencija Savinja, Žalec

·         Društvo Evalvatorjev Slovenije

·         Preboj društvo za trajnostni razvoj

·         Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije

V CIB-u upajo, da bo vmesna evalvacija obrodila sadove in da bodo odgovorni tehtno premislili argumente, ki so jih prejeli. V interesu vseh je, da bi se Slovenija čim bolj regionalno povezala, vendar pa je potrebno premisliti, kakšna bo ta povezava in kako bo to neposredno vplivalo na ljudi, ki v tem okolju živijo.

Utopija ali realnost

Image via Wikipedia

Objavljamo članek iz Sobotne priloge, 25. julija 2009.

Članek profesorja Antona Prosena govori o nesmotrnem gospodarjenju s kmetijskim zemljišči in o nevarnostih, ki temu sledijo.

Naj spomnimo, da je pri izbiranju variant na severnem delu 3. razvojne osi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ugotovilo nepravilnosti v vrednotenju tras in izdalo negativno mnenje do hitre ceste po trasi F2.

Klikni na sliko za branje članka.

Članka v Mladini podpirata enake vrednote kot CIB

Dva članka v 24. številki Mladine govorita o gospodarjenju s tlemi, ki so vir naše zdrave hrane: Njive nadomešča beton in Onesnaženje pod nogami. V člankih je izpostavljena pomembnost tal v ekosistemu in v pridelavi hrane. Zaradi nesmotrne in razpršene urbanizacije je zaskrbljujoč pritisk občinskih uradnikov na najkvalitetnejša kmetijska zemljišča.

Takšne pojave opazujemo tudi pri načrtovanju 3. razvojne osi. Kot CIB opozarja že več kot eno leto, je bil pomen varovanja kmetijskih površin namenoma prezrt in to je potrdilo tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Imamo eno domovino, ena zemljo in skupno skrb za zdravje. Varujmo največje bogastvo in načrtujmo ceste tam, kjer je najmanj škode.

Skupna izjava o poteku 3. razvojne osi med Velenjem in avtocesto A1

Spodaj navedene organizacije in posamezniki izražamo nezadovoljstvo nad traso 3. razvojne osi med Velenjem in avtocesto A1, ki jo predlaga Ministrstvo za okolje in prostor.
Menimo, da je predlagan odsek med Velenjem in Šentrupertom povsem neustrezen zaradi ustvarjanja novega prometnega koridorja in napačnega poteka v regionalnem merilu. Naveden odsek nezadostno razbremenjuje daljinske ceste v regiji, tako da bi že po 15 letih obratovanja morali zgraditi še eno hitro cesto, kar pa pri drugih variantah ne bi bilo potrebno.
Namesto spornega in dragega odseka 3. Razvojne osi predlagamo čimprejšnjo nadgradnjo obstoječe povezave Velenje – Arja vas v zmogljivo 4-pasovno povezavo, ki najbolje od vseh razbremenjuje daljinske ceste, saj poteka med Celjem in Velenjem.
Verjamemo, da Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za promet in Ministrstvo za finance podpirajo racionalno rešitev, zato pričakujemo, da bodo upoštevali mnenje neodvisne stroke, zaščitili interes davkoplačevalcev in podprli rešitev, ki je 220 milijonov evrov cenejša od predlagane in pogubna za kmetijska zemljišča.
Civilna iniciativa Braslovče
Društvo za zaščito alpskega prostora CIPRA

Podporo lahko izrazite tudi z elektronsko pošto na naslov cibraslovce@gmail.com. Vsebina naj bo: (Ime, Priimek), (organizacija), PODPIRAM SKUPNO IZJAVO.

Razmišljanje o zemljiščih, denarju in pameti

V Braslovčah opozarjamo, da predlagan odsek 3. razvojne osi med Velenjem in Braslovčami ne povezuje mestnih središč (ker Braslovče to niso), zato predlagamo izgradnjo hitre ceste med Velenjem in Celjem.

Po predlogu ministrstva za okolje in prostor bi cesta mimo Braslovč potekala po najkvalitetnejših kmetijskih zemljiščih, gradnja bi bila 150 mio € dražja in za povrh ne bi razbremenila daljinskih cest.

Povezava preko Arje vasi do Celja pa je vsakodnevno zelo obremenjena, terjala je že veliko življenj, in bi jo morali v vsakem primeru obnoviti in razširiti v hitro cesto. Država torej predlaga nepotrebno podvojitev stroškov!

Že eno leto opozarjamo na napake v vrednotenju variant, pritrdilo nam je tudi ministrstvo za kmetijstvo, vendar ministrstvo za okolje in prostor še vedno favorizira dražjo traso. Čeprav sta bili v točkovanju omenjeni trasi enako ocenjeni.

Državo sprašujemo, zakaj in komu na čast bi morali vsi davkoplačevalci v času recesije plačevati 150 mio € več za cesto, ki celo ne rešuje prometnih zastojev?

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pritrjuje Civilni iniciativi Braslovče

Objavljamo pismo, ki nam ga je 24.9.2008 v pojasnilo poslalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V njem pišejo, da se je ministrstvo opredelilo negativno do variante F2 in hkrati opozorilo na napake Okoljskega poročila pri obravnavi kmetijskih zemljišč.

Stališče, da Okoljsko poročilo vsebuje napake je še vedno uradno stališče ministra Jarca.

Omenjeno ministrstvo torej potrjuje ugotovitve Civilne iniciative Braslovče, da je bilo vrednotenje tras napačno in zato čutimo še večjo legitimnost v boju za ponovno vrednotenje tras, kar smo že večkrat zahtevali.

Namerno so izpustili CENEJŠO, BLIŽJO traso, ki ne uničuje najboljših kmetijskih zemljišč.

Sporočilo za javnost Civilne iniciative Braslovče

Civilna iniciativa Braslovče zahteva korektno in ponovno vrednotenje predlaganih tras hitre ceste znotraj 3. razvojne osi.

Braslovče, 21. marec 2008. Na Ministrstvu za okolje in prostor je bil 20.3. sestanek glede 3. razvojne osi, ki ga je sklical minister za okolje in prostor Janez Podobnik. Vabljeni so bili vsi župani občin, skozi katere razvojna os poteka, prisotne pa strokovne ekipe Ministrstva za okolje in prostor in Ministrstva za promet. Na lastno pobudo smo se smo se sestanka udeležili predstavniki civilnih iniciativ vzdolž trase hitre ceste na 3. razvojni osi. Predstavljena je bila nova različica trase, ter pripombe, ki so bile pri njeni izdelavi upoštevane. Pri tem pa ni bilo slišati nobenih argumentov ali pojasnil, zakaj so bile posamezne pripombe upoštevane ali ne. Izdelovalci projekta so vse pripombe gladko zavrnili večinoma z utemeljitvijo, da je vrednotenje tras pač pokazalo, katera varianta je najboljša. Novo traso so imeli priložnost komentirati tudi župani. Priložnost smo dobili tudi predstavniki civilnih iniciativ.

Predstavniki Civilne iniciative Braslovče smo zastopali stališče civilne iniciative, ki ugotavlja da predlagana trasa še vedno poteka po najboljši kmetijski zemlji, saj je odsek od Šentruperta do Preserja nespremenjen. Popravljena varianta je še dražja od prvotne, ki je tudi bistveno dražja od vzhodnih variant ter od trase od Velenje - Arja vas. Ministru in vsem prisotnim smo tudi povedali, da smo opravili analizo vrednotenja prvotne trase, v kateri ugotavljamo, da je bilo vrednotenje tras opravljeno slabo. Izrazili smo tudi naše prepričanje, da bo korektno vrednotenje pokazalo, da je trasa do Arje vasi bolj ugodna od prvotno predlagane in njenih najnovejših popravkov. »Še naprej bomo opozarjali na nesmisle in na neracionalno trošenje proračunskih sredstev. Slabo in zavajajoče vrednotenje tras pri gradivih ministrstva je očitno in dokazljivo. Iz izvajanj predstavnikov ministrstva pa je jasno razvidno, da argumenti pri presoji predlaganih tras ne štejejo in da ministrstvo konstruktivnih pripomb in predlogov civilne iniciative ne namerava upoštevati,« je po včerajšnjem sestanku na ministrstvu povedal član Civilne iniciative Braslovče Žan Pižorn, ki je še povedal, da »civilna iniciativa preučuje tudi možnost ovadbe, saj ministrstvo noče odstopiti od nadaljnjega slabega in zavajajočega vrednotenja predlaganih tras.«

Civilna iniciativa Braslovče, ki že vse od svoje ustanovitve ugovarja predlagani trasi hitre ceste, združuje občane Braslovč, zainteresirane za razvoj in kakovost življenja v občini. Projekt 3. razvojne osi ocenjujejo kot potreben za razvoj Slovenije. Smo pa enotno zoper njegovo umestitev, saj je Celje, predviden center tretje osi, s tako predlagano traso izključeno. Poleg tega bi uveljavitev predlagane trase izrazito zmanjšala kmetijske površine, ob hkratnem povečanju prometa. Z nadvozi in ograjami bi dodatno načeli naravovarstveni, turistični in estetski potencial občine, razklali bi jo na tri dele, degradirali prostor, razvrednotili zemljišča in objekte. Skozi občino namreč že sedaj potekata dve vzporedni cesti na jugu ter že obstoječa Štajerska avtocesta. Predvidena trasa hitre ceste ne prinaša nobenih koristi. Civilna iniciativa zato zahteva, da se trasa umesti na osi Velenje Arja vas. S strani pristojnega ministrstva pa zahteva ponovno vrednotenje tras.

Zanimivo in zgovorno pa je tudi to, da na sestanku ni bilo župana Občine Braslovče ali njenih predstavnikov.

Civilna iniciativa Braslovče

Dodatne informacije: cibraslovce@gmail.com