Računsko sodišče pritrdilo prebivalcem Spodnje Savinjske doline

Računsko sodišče je v reviziji 3. razvojne osi pritrdilo prebivalcem Spodnje Savinjske doline, da je izbrana trasa med Velenjem in Šentrupertom neustrezna. Spomnimo, od leta 2007 opozarjamo, da je bila trasa F2-2 izbrana po slabi študiji variant s ponarejenimi podatki. To je država že ugotovila v letih 2012 in 2013. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je leta 2015 vseeno nadaljevalo umeščanje te trase na odseku med Velenjem in Celjem in si ob tem zatiskalo oči pred očitnimi dejstvi, da omenjenih mest cesta ne povezuje, da ni prometno učinkovita, da je najdražja in z največjimi vplivi na okolje in prostor.

Oglejte si prispevek na RTV SLO na povezavi: https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174836525?s=tv&t=1260

Revizijsko poročilo št.: 320-1/2020/46 z dne 27. 12. 2021 je dostopno na povezavi: https://www.rs-rs.si/revizije-in-revidiranje/arhiv-revizij/revizija/vodenje-in-prostorsko-nacrtovanje-projekta-tretje-razvojne-osi-2851/, 

infografika je objavljena tukaj: https://www.rs-rs.si/fileadmin/user_upload/Datoteke/Revizije/2021/Projekt_3OS/Infografika_Projekt_3OS_SP15-20.pdf, 

povzetek pa tukaj: https://www.rs-rs.si/fileadmin/user_upload/Datoteke/Revizije/2021/Projekt_3OS/Projekt_3OS_SP15-20_RevizijskoP.pdf

 

 

 

Pismo državljanom: Zakaj Združene civilne iniciative Savinjske doline še vedno nasprotujemo gradnji trase Velenje - Šentrupert

Objavljamo smo pismo državljanom, kjer v strnjenem pregledu argumentiramo, zakaj je trasa tretje razvojne osi med Velenjem in Šentrupertom še vedno nesprejemljiva.

Pismo lahko preberete na tej povezavi.

Kdor podpira Združene CI, naj pritisne gumb Podpiram. Kdor nas ne podpira, naj potrka na svojo vest.

Zakaj Združene civilne iniciative Savinjske doline še vedno nasprotujemo gradnji trase Velenje - Šentrupert

By PJakopin, CC BY-SA 4.0, from Wikimedia Commons

Spomladi in poleti 2018 v medijih redno izhajajo enostranski članki in prispevki na temo, da je cesta na Koroško nujna. Za boljše razumevanje podajamo nekaj razlogov, zakaj že 11 let nasprotujemo izgradnji hitre ceste na trasi Velenje - Šentrupert in zakaj podpiramo izbor po boljših variantah.

1. Ta trasa avtoceste ne bi bila izbrana, če bi bilo vrednotenje narejeno dobro. To je bilo dokazano že večkrat: leta 2008 s strani civilne družbe (1), leta 2011 je to ugotovila Vlada (2), leta 2014 projektanti (3) in leta 2015 še Zbornica (4). Izbrana bi morala biti druga trasa. 
2. Gradnja bi stala veliko, trajala pa bi dolgo. Že DARS pravi, da je geologija zelo zahtevna, gradilo bi se veliko viaduktov in predorov. Po besedah predsednika DARS-a bi bil to izjemno zahteven in drag odsek (5). 
3. Gradnja te trase je v nasprotju z državno prometno politiko. Rekonstrukcija obstoječih povezav ima prednost pred gradnjo novih prometnic, umeščanje prometne infrastrukture v že obstoječe koridorje ima prednost pred umeščanjem v naravno ohranjen prostor (6).
4. Velenje v vsakem primeru dobi povezavo po severu mesta, saj je tam že sedaj umeščeni del trase, kot je razvidno na spletnem pregledovalniku DPN-jev (7). Dvomi o »zastojih preko centra Velenja« v primeru kakšne druge trase so neumestni.
5. Na tej trasi je največ napovedanih rušitev hiš in domačij ter kršitev ustavnih pravic. Zato se ljudje pritožujejo na ustavnem in upravnem sodišču. Tisti prebivalci, ki jim želijo rušiti hiše, niso bili niti obveščeni, niti niso imeli možnosti izraziti svoje nestrinjanje s traso, ker je bila v javni razpravi razgrnjena druga trasa, ki jim hiš sploh ni rušila, saj je potekala dva kilometra stran! Uredba DPN te trase bo padla na Ustavnem in/ali Upravnem sodišču. 

Pričakujemo, da bodo sodišča ali nova Vlada pod vodstvom Marjana Šarca traso Šentrupert-Velenje odpravila in da bo država začela pametno umeščati avtoceste, kot si jih Ministrstvo za okolje in prostor tudi želi v prihodnosti (8).


Viri:

1. Knjiga »3. RAZVOJNA OS - Analiza vrednotenja tras«, 2008, (https://sites.google.com/site/civilnainiciativabraslovce/200803163.razvojnaos-analizavrednotenjatras.pdf?attredirects=0&d=1).
2. Poročilo medresorske delovne komisije, 2011 (https://drive.google.com/file/d/0B0NksjCnSKyGR21EMjJISXhwdFk/view, strani 2-3 in 9-32)
3. Novelacija prometnega modela za celotno vplivno območje poteka tretje razvojne osi od Avstrije do avtoceste A1 (https://drive.google.com/file/d/0B0NksjCnSKyGVjBrdmlGbnc4azQ/view, stran 51-52)
4. Poročilo s posveta na ZAPS, december 2015 (http://www.zaps.si/img/admin/file/dogodki/2015/Zapisnik_posvet_3RO16_12_2015_Stalisca_razpravljalcev.pdf), stališče strokovnega sveta ZAPS 
5. Studio ob 17h, 21.6.2017, (https://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-ob-17h/174478351, od 9. do 11. minute)
6. Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji (http://www.mzi.gov.si/fileadmin/mzi.gov.si/pageuploads/DMZ/Strategija_razvoja_prometa_v_RS/Strategija_razvoja_prometa_v_RS-koncna_razlicica.pdf, str 225: Ro.9 in stran 228: Ro. 33)
7. Prostorski informacijski sistem, informativni vpogled (http://storitve.pis.gov.si/pis-jv/informativni_vpogled.html, ogled: 2.9.2018). 
8. Slovenski prostor 2050, Vizije prostorskega razvoja Slovenije (http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/prostorski_razvoj/slovenski_prostor_2050.pdf, stran 43)

Kdor podpira pamet, naj pritisne gumb Podpiram. Kdor ji nasprotuje, naj pritisne kakšnega drugega.

Vlada izdala Uredbo o DPN Šentrupert - Velenje

Na današnji seji je Vlada RS izdala Uredbo o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj-Koper do priključka Velenje jug (vir).

Uredba, s katero vlada v skladu z Zakonom o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor sprejme DPN, daje podlago za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, na podlagi katerih se izda gradbeno dovoljenje.

Komentar:
Vlada se je odločila sprejeti takšno uredbo, ki jo je zaradi očitnih napak že sama odsvetovala. S tem je požrla obljubo ministra Žarniča, ki je dejal, da bodo ravnali tako, kot jim bo medresorska delovna skupina naročila.
Ampak užaljenost ni razlog za naše delovanje. Iz regionalnega, prometnega, okoljskega in finančnega vidika je namreč ta rešitev slaba. Izbrali pa so jo na podlagi študije variant, ki je dokazano temeljila na prirejenih in celo napačnih podatkih.

V Zasavju kmetje po vseh letih pritoževanja na MOP niso dobili pravde tam. Dobili so jo na sodišču. Se bo zgodovina ponovila?

Kdor podpira Združene CI, naj pritisne gumb "Podpiram."

Obvestilo krajanom občine Braslovče

Kdor podpira CI Braslovče, naj pritisne gumb Podpiram.

Igra lobijev - v igri ponovno neprimerna trasa F2.2 Velenje-Šentrupert?

Question mark (Photo credit: Wikipedia)

V sobotnem Delu z dne 21.02.2015 smo lahko prebrali, da je minister za infrastrukturo Korošcem povedal, da se gradnja hitre ceste 3. RO od Velenja do Slovenj Gradca ne bo začela, čeprav je odsek že umeščen v prostor, ker da se naj gradnja najprej prične na odseku od obstoječe avtoceste A1 do Velenja. Minister navaja, da bodo zopet poizkusili z umestitvijo odseka od Velenja preko najboljših kmetijskih zemljišč do Šentruperta. Potek te trase je z več vidikov neprimeren ter med strokami in v javnosti nezaželen. Ključni razlogi proti umestitvi odseka od Šentruperta do Velenja so:

• med primerljivimi variantami od A1 do Velenja je ta med najdražjimi, financiranje tega pa spominja na ustaljeno (!) prakso preplačevanja prometne infrastrukture v preteklosti. Namreč, cena za pičlih 14 km hitre ceste je bil ocenjena na 386 mio EUR brez stroškov financiranja, oz. 480 mio EUR s stroški financiranja, kar bi pomenilo gradnjo najdražjega odseka hitre ceste v zgodovini Slovenije! Zaradi previsoke cene bo cesta nerentabilna in nezanimiva za javno-zasebno partnerstvo s tem pa tudi realno neizvedljiva v srednjeročnem obdobju;

• velik del odseka od Šentruperta do Velenja poteka preko najboljših kmetijskih zemljišč; veliko njih je namakanih njivskih zemljišč in hmeljišč. Sredstva, ki jih je država prispevala za vzpostavitev namakalnega sistema in zajetja Žovnek so s tem nesmiselno porabljena. S tem uničujemo kmetijstvo in posebej hmeljarstvo kot gospodarsko panogo, ki se ji ponovno vrača pomen.

• priključevanje hitre ceste na avtocesto A1 pri Šentrupertu je tudi od Celja najbolj odmaknjena varianta, ki bo po nepotrebnem podaljševala pot med regijskima središčema, namesto da bi jo skrajševala. Zato se sprašujemo, kdo se bo med Celjem in Velenjem raje vozil po plačljivi in daljši povezavi, namesto po krajši in zastonjski regionalni cesti preko Arje vasi.

Manire samopostrežbe z javnim denarjem so v teh okoljih globoko ukoreninjene.

Sprašujemo tudi, zakaj je umaknjena in kateri so ti, za lase privlečeni razlogi, da ministrstvo razmišlja o umiku bistveno cenejše, krajše, prometno učinkovitejše in za kmetijstvo ugodnejše variante F3b od Podloga do Velenja, ki povezuje Velenje s hitro cesto na isti točki: praktično na pragu tovarne Gorenje. Zakaj še vedno ni odgovora na članek o trgovini z zemljišči na trasi hitre ceste (Dnevnik, 23. 09. 2011)? Zato, ker je veliko članov Savinjsko-Šaleškega lobija v parlamentu? Ali zato, ker TEŠ še ni dovolj?

Franc Kralj

Rakovlje

3314 Braslovče

Kdor podpira CI Braslovče, naj pritisne gumb Podpiram.

Spodrsljaj ali prvoaprilsko norčevanje ministra Omerzela ?

View of a bridge at the Seiwa-en garden in the Missouri Botanical Gardens (Photo credit: Wikipedia)

»Botanični vrt ali dobro gospodarstvo,« je dejal minister Omerzel 1. aprila 2014 v Velenju v izraz podpore trasi 3. razvojne osi med Velenjem in Šentrupertom. Tistega dne je minister po nekaj urah obedovanja v Velenju, brez posvetovanja s strokovnimi službami, izjavil, naj se trasa 3. osi od Velenja do avtoceste A1 premakne od trase F3b (s priključkom v Podlogu) na traso F2-2 (priključek Šentrupert). Minister s to izjavo začenja predvolilno kampanijo velenjskim politikom, ki ne zmorejo popraviti niti mosta na regionalni cesti proti Arji vasi.

Bralce in državljane naj spomnimo, da bi odsek proti Šentrupertu uničil 113 ha najboljših kmetijskih zemljišč samo v Savinjski dolini. Po Omerzelovo je to botanični vrt. Ali minister še ni slišal, da je kmetijstvo gospodarska panoga? Da je država v preteklosti investirala v izgradnjo namakalnih sistemov, komasacije, spodbude za povečanje proizvodnje za izboljšanje prehranske varnosti države?

Česa torej minister še ne ve, pa bi moral vedeti? Ne ve, da se ponovno vsiljuje dokazano predraga, kmetijstvu škodljiva, prometno neučinkovita varianta s priključkom v Šentrupertu, namesto, da se nadaljuje umestitev cenejše, »gozdne« in krajše variante na Podlog, z neposrednim priključkom do dvorišča Gorenja.

Eklatanten spodrsljaj ali prvoaprilsko norčevanje? Vsekakor s tem zagovarja naslednje:

• da se izgradi 480 milijonov evrov drag 15-kilometrski odsek na Šentrupert namesto 2 km krajši in za 200 milijonov cenejši odsek na Podlog?
• da s tem odsekom na Šentrupert za vedno uničil več kot 100 ha strnjenih, z namakalnimi sistemi opremljenih in dobičkonosnih njiv in hmeljišč v Savinjski dolini, namesto slabih zemljišč skozi gričevje in gozd na Podlog?
• da financira nerentabilen odsek na Šentrupert, kjer investicija zaradi premalo prometa in visoke cene ne bo poplačana?
• da se izbere odsek na Šentrupert zgolj za to, da se ne izbere tistega na Podlog.

Po pregledu dejstev so na zgornja vprašanja z odločnim NE (!) odgovorili vsi kmetijski ministri, nekdanji predsednik računskega sodišča, gradbena, planerska in kmetijska stroka, prebivalci Savinjske doline in verjamemo, da tudi drugi davkoplačevalci Slovenije. Spregledali so ministri za prostor in upajmo, da bo tudi Omerzel. 

Šentrupertsko varianto (F2-2) v prvi vrsti zagovarjajo velenjski poslanci z županom in drugimi povezanimi, ki imajo jasne interese. Njihova gorečnost nas spominja na podporo TEŠ 6. Na odziv članku o nakupih zemljišč na trasi 3. osi (Dnevnik, 23. september 2011) pa še čakamo.

Še beseda o sprenevedanju predstavnikov Velenja in predsednika uprave Gorenja: tudi varianta Podlog - Velenje pripelje tovornjake točno na dvorišče podjetja, le da hitreje, krajše in ceneje…

Minister, so Vas Šalečani potegnili za 1. april, le da tega (še) ne veste?

Kdor podpira CI Braslovče, naj pritisne gumb Podpiram.

Komentar CIB glede predloga zgornje savinjskih županov o vrnitvi trase 3. RO na varianto F2-2

Velenje castle (Velenje, Slovenia) with castle walls (Photo credit: Wikipedia)

V Civilni iniciativi Braslovče (CIB) z zanimanjem spremljamo nenadno ukinitev in manevre v zvezi s predlagano varianto Velenje – Podlog (F3b) in pozive nekaterih zgornje savinjskih županov in predvsem pa župana Velenja, da naj Ministrstvo za infrastrukturo in prostor vrne potek trase 3. razvojne osi na strokovno neustrezno in škodljivo opuščeno varianto, to je Velenje – Šentrupert (F2- 2). Izjave v medijih zadnje tedne lahko označimo kot namerno zavajanje, saj morebiten izbor variante F2-2 še vedno 'ponujajo' kot »strokovno najustreznejša varianta«, čeprav je ravno stroka z izračuni dokazala, da bi varianta F2-2 pomenila nesprejemljivo izgubo okoli 120 ha od tega 80 ha najboljših kmetijskih zemljišč v Savinjski dolini. Uničenje urejenih, strnjenih, namakanih hmeljišč in njiv, za ureditve katerih je država investira velika sredstva, so škodljiv in nedopusten poseg, še posebej s stališča dolgoročne prehranske varnosti. To je ugotovilo tako resorno ministrstvo kot celotna kmetijska stroka. Vsi podatki s katerimi v CIB dokazujemo neustreznost izbora variante F2-2 so pridobljeni s strani različnih strokovnih institucij in so preverljivi. Na podlagi teh podatkov smo primerjali varianto F2-2 in F3b (Velenje – Podlog):

• F3b je za 2 km krajša od F2-2;
• F3b ima nižje naklone (manj kot 5%, pri F2-2 presegajo 5%);
• F3b je z enim predore (520m) (F2-2 ima 3 predore , s skupno dolžino 1200m);
• F3b je z enim viaduktom (120m) (F2-2 jih ima 9 );
• F3b uniči bistveno manj najboljših kmetijskih površin, ki niso namakane in so brez infrastrukture (hmeljišča) (F2-2 pomeni izgubo 80 ha najboljših kmetijskih zemljišč);
• F3b ne posega na vodovarstvena območja in poteka ob zaščitenih območjih Ponikovskega krasa, ne preko kot se prikazuje;
• Pri F3b ni prestavitve železniške proge (pri F2-2 je prestavljeno 1600 m proge);
• predvsem pa je F3b najmanj 100 milijonov EUR cenejša od F2-2 (F3b 200 milijonov, F2-2 najmanj 300 mio).

Pomenljivo je, da mnoge izjave iz Velenja ponovno favorizirajo in zahtevajo F2-2 preko sredine braslovških polj, čeprav nova F3b poveže AC Celje-Ljubljana v Velenju na točno istem mestu (praktično dvorišče tovarne Gorenje) kot opuščena in dokazano škodljiva F2-2.

Pomenljivo je tudi, da ni komentarjev na članek v časopisju (Dnevnik, 23.09.2011) , ki je obravnaval nakupe zemljišč tudi na trasi F2-2, zato sprašujemo ali poskus vračanja na traso F2-2 skriva za nekatere pomemben razlog - kapitalizacijo vložkov v zemljišča.

Prepričani smo, da so vzhodne variante (na Podlog, Gotovlje ali Arjo vas) vse po vrsti ustreznejše, zato pozivamo odgovorne na Ministrstvu, da te variante ponovno ovrednotijo, po novih, od stroke potrjenih kriterijih. To pa je cilj, za katerega se je vseskozi zavzemala CIB.

Iz Novega Tednika: Ne gre ka "kar neko cesto"

Objavljamo članek iz Novega Tednika, ki je bil objavljen 26.10.2012. Ugotavljamo, da so mediji začeli poročati objektivno.

Kdor podpira objektivno poročanje medijev, naj pritisne gumb Podpiram.

Iz Utripa Savinjske: Padec trase Velenje-Šentrupert

V mesečnem časopisu Utrip Savinjske je bil 24.10.2012 objavljen članek "Padec trase Velenje-Šentrupert".

Preberite si komentar našega člana, ki ugotavlja, da se pelje prava pot izbire, ki je primerna prostoru, potrebam, času in finančnim zmožnostim. 

Kdor podpira CI Braslovče, naj pritisne gumb Podpiram.

Iz Dela: Se 3RO premika?

V Delu, objavljenem 19. septembra 2012, je navedeno naslednje besedilo:

"Minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač je predstavil načrte države v zvezi s ključnim projektom, pomembnim za razvoj regije - gradnjo tretje razvojne osi.

Umestitev trase v prostor poteka že od leta 2005. Kot pravi Černač, se je varianta odseka od Šentruperta do Velenja po več poskusih izkazala kot okoljsko nesprejemljiva, zato preučujejo dve drugi možnosti. Šlo naj bi za priključka na avtocesto v Arji vasi ali Polzeli. Novo možnost za prvi odsek naj bi izbrali najpozneje do aprila 2013 ter v istem letu sprejeli državni prostorski načrt.

Za izbrano možnost odseka od Velenja do Slovenj Gradca bo vlada najkasneje do decembra letos sprejela DPN, za preostala koroška odseka od Slovenj Gradca do Dravograda ter od Otiškega Vrha do Holmca pa naj bi DPN sprejeli vzporedno s sprejetjem odseka od avtoceste do Velenja."

Kdor podpira CI Braslovče, naj pritisne gumb Podpiram.

Je prehranska kriza naslednja?

Objavljamo pismo bralcev, ki je bilo 13.8.2012 objavljeno v Delu.

Kdor podpira CI Braslovče, naj pritisne gumb Podpiram.

Iz Dnevnika: Zemljišča na tretji razvojni osi sta kupovala Tomaž Ročnik in premogovnikov dobavitelj

"Če bo država hitro cesto do Koroške gradila po načrtovani trasi skozi Velenje, bo morala pred tem odkupiti tudi več deset tisoč kvadratnih metrov zemljišč, ki so v lasti nekaterih najvplivnejših ljudi v Šaleški dolini, ali podjetij, ki jih ti vodijo."
To so zapisali v članku v Dnevniku, 23. septembra 2011. 


Zapisano dejstvo pojasnjuje lobiranje za traso Velenje - Šentrupert, ki je dražja, prometno manj učinkovita, regionalno neustrezna in ki porabi več kmetijskih zemljišč.


Kdor podpira CI Braslovče v trudu za boljši izbor trase, naj pritisne gumb "Podpiram".

Iz Dela: Tretja os je (spet) padla na nos

V četrtek, 4.8.2011 je bil v Delu objavljen članek o poročilu vladne medresorske komisije.

Komentar CIB: v kolikor bo zgrajena katera druga cesta in ne med Velenjem in Šentrupertom, bo to zato, ker bo država presodila, da so iz večih vidikov druge trase boljše. Že več kot tri leta v CIB opozarjamo na regionalni potek, investicijsko ceno, prometno učinkovitost in kmetijska zemljišča, kar so za celotno državo pomembni vidiki.

V poročilo medresorske komisije so člani nedvoumno zapisali, da je bil izbor trase neprepričljiv. Eden izmed članov komisije je zelo natančno in prepričljivo pokazal na očitne slabosti izbora trase.

Spomnimo, da je CIB v marcu 2008 izdala publikacijo 3. razvojna os - analiza vrednotenja tras, v kateri smo prav tako pokazali, da je bil izbor tras neustrezen.

Kdor podpira premišljeno gradnjo hitre ceste, naj pritisne gumb Podpiram.

Iz 24ur: Strokovnjaki treh ministrstev naj bi izbrano traso od Šentruperta do Velenja odsvetovali

Gradnja hitre ceste do Velenja se zapleta, še preden se je sploh začela. Strokovnjaki treh ministrstev naj bi v zaupnem poročilu izbrano traso od Šentruperta do Velenja odsvetovali. Ministra Vlačič in Žarnić pa zadeve ne želita komentirati.


Medresorska delovna komisija, sestavljena iz treh ministrstev, je bila sklicana v začetku aprila 2011. Svoje delo naj bi končala v mesecu dni od ustanovitve, vendar do sedaj poročila še niso predstavili javnosti. Vendarle pa so v javnost pricurljali neuradni podatki, da je komisija kritična do predlagane trase hitre ceste Velenje - Šentrupert. 


Kot je slišati v prispevku iz 24ur, naj bi vlada poročilo obravnavala v dveh tednih. 





Preberite članek na naslovu: http://24ur.com/novice/slovenija/hitre-ceste-sploh-se-niso-zaceli-graditi-zapleti-pa-ze-nastajajo.html


Kdor podpira CI Braslovče, naj pritisne gumb Podpiram.

Medresorska delovna skupina še ni poročala

Image via WikipediaVlada je na seji 07.04.2011 ustanovila Medresorsko delovno skupino za evalvacijo dosedanjih postopkov pri prostorskem umeščanju državne ceste od priključka na avtocesti A1 pri Šentrupertu do priključka Velenje jug.

Naloga medresorske delovne skupine je evalvacija dosedanjih postopkov priprave strokovnih podlag za državni prostorski načrt in njihova ocena z gradbeno tehničnega, prometno ekonomskega, razvojno urbanističnega ter okoljskega vidika.

Vir: Objava na Ministrstvu za promet

Poročilo o izvedenih aktivnostih bi medresorska delovna skupina morala predložiti vladi v roku enega meseca.

Poročilo po skoraj dveh mesecih še čakamo. 

Kdor nestrpno čaka poročilo delovne skupine in kdor podpira CIB, naj pritisne gumb Podpiram.

Darsovo poročilo: Trasa ceste do Velenja izbrana po "političnem" kriteriju

V sredo, 18.05.2011, je Primož Cirman v Dnevniku objavil ugotovitve Darsove recenzije. 

Ljubljana - Vse kaže, da so za nenavadno visoko ceno 17 kilometrov dolge načrtovane hitre ceste med Velenjem in obstoječim avtocestnim omrežjem, ki naj bi po zadnjih ocenah stala skoraj pol milijarde evrov, krivi prav sporni kriteriji pri izbiri trase.

To dokazuje tudi dokument, ki smo ga iz virov blizu državnega DDC dobili na vpogled v uredništvu Dnevnika. Gre za poročilo o recenziji idejnega projekta za severni del tretje razvojne osi, natančneje za odsek Velenje-Šentrupert, ki so ga februarja letos za Dars izdelali v mariborskem Biroju za projektiranje v nizkogradnji. V njem opozarjajo na "zahtevnost koridorja", ki je bil po oceni avtorjev očitno izbran po "nekem 'političnem' kriteriju", zato "bo trasa za takšno vrsto ceste zelo draga, (...) pričakovati pa je, da bo njena cena še zrasla".

Image by Dirk Gently via FlickrIz recenzije je razvidno, da bo imela hitra cesta med avtocesto Celje-Ljubljana in Velenjem, ki bo v Šaleško dolino vstopila z zahodne strani, poleg zelo razkošno zgrajenega priključka na avtocesto z osmimi objekti še kar tri predore. "Že projektant je na uvodni predstavitvi trase povedal, da je bila po gradbeno-tehničnem kriteriju ustreznejša trasa po vzhodnem koridorju s priključkom na avtocesto A1 pri Arji vasi. Podobno informacijo smo dobili od recenzenta prostorskega dela študije variant, ki je tudi iz prostorskega vidika ocenil vzhodno varianto kot ustreznejšo," še navaja recenzija. Gre torej za nov neposredni dokaz, da odgovorni v državi, ki so za gradnjo hitre ceste do Velenja predvideli traso prek Šentruperta in ne ob obstoječi cesti iz Arje vasi, razpolagajo s strokovnimi mnenji, ki opozarjajo na njeno (pre)visoko ceno. Na ministrstvu za promet, ki ga vodi Patrick Vlačič, so nam namreč potrdili, da je z omenjeno recenzijo seznanjena tudi vladna medresorska delovna skupina, ki bo ocenila dosedanje postopke pri prostorskem umeščanju hitre ceste do Velenja v prostor.

Celoten članek preberite tukaj: http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042445476

Pritisnite gumb "podpiram", če ste do izbrane trase enako kritični kot revizorji.

Iz Dela: Kmetijska stroka proti načrtovani trasi hitre ceste Velenje-Šentrupert

Preberite članek v Delu iz 3.5.2011, v katerem strokovnjaki kmetijske stroke opozarjajo na nesprejemljivost predlagane trase 3. razvojne osi in pozidave kmetijskih zemljišč. Domače pridelana hrana je vrednota, kmetijska zemlja pa je pod stalnim pritiskom urbanizacije.

Kliknite Podpiram, v kolikor podpirate zaščito kmetijske zemlje, ki omogoča domačo pridelavo hrane.

Iz Večera: Sprememba stališča v Velenju?

Preberite članek iz Večera, 21.4.2011. V njem pisec komentira nastanek Mehove civilne iniciative v Velenju.
Kdor podpira stališča Civilne iniciative Braslovče, naj pritisne gumb "Podpiram".

Civilna iniciativa Braslovče dokazala pravilne podatke

V torek, 5. aprila 2011, je na podlagi dogovora ministra za okolje in prostor ter ministra za kmetijstvo v prostorih Ministrstva za okolje in prostor potekal sestanek v zvezi s pripravo državnega prostorskega načrta za državno cesto med avtocesto A1 in Velenjem. Glavni namen je bil, da se razjasnijo razlike glede podatkov o poseganju načrtovane ceste na kmetijska zemljišča na severnem delu 3. razvojne osi - trasa F2-2.

Na sestanku so prisotni strokovnjaki soočili podatke. Ugotovili so, da bi bilo že v fazi izbora najbolj primerne trase možno narediti natančno primerjavo uničenih kmetijskih zemljišč na vseh obravnavanih variantah, saj so bili na voljo natančni izhodiščni podatki. Delo je bilo v tej fazi slabo opravljeno.

Nihče od prisotnih strokovnjakov ni oporekal izračunu površin uničenih kmetijskih zemljišč, ki ga je pri strokovnjakih naročila Civilna iniciativa Braslovče. Številka, ki jo je posredovala Civilna iniciativa Braslovče, t.j. 78 ha zemljišč, je točna. To je kar 4x več, kot je prejšnji teden zatrjeval minister Žarnić in kot je zapisano v drugem okoljskem poročilu, ki je del postopka priprave DPN.

CIB je še opozorila, da je potek trase na relaciji Velenje - Šentrupert neustrezen iz regionalnega stališča in prometne učinkovitosti, poleg tega bi to bili daleč najdražji kilometri cest v Soveniji.

Glavni projektant je nakazal, da bi bila najbolj ugodna sredinska varianta, kot jo je v fazi izbora tras že priporočala cestograditeljska stroka.

Ministra Židan in Žarnić sta potrdila, da se zaradi vseh navedenih argumentov oblikuje medresorska skupina za revizijo, ki bo svoje delo predstavila približno v dveh mesecih.

Minister Židan je za zaključek dejal, da se ne strinja z izsiljevanjem odločitev z metodo izvršenih dejstev in sklicevanjem na pretekle odločitve.

-

Vir iz 24ur.com: http://cibraslovce.blogspot.com/2011/04/iz-24ur-nove-gradnje-nove-tezave.html
Podpri prizadevanja Civilne iniciative Braslovče in pritisni gumb Podpiram.