Javno pismo g. Mehu, županu Velenja, prebivalcem Šaleške in Savinske regije, gospodarstvenikom, razvojnikom in politikom
V zadnjih izdajah časopisa Delo, pa tudi drugih medijih, je bilo objavljeno več prispevkov izpod peresa poznanega novinarja g. Braneta Piano. V njih so predstavljena predvsem stališča politikov Velenja do zavrnitve trase hitre ceste 3. razvoje osi Velenje – Šentrupert, niso pa objektivno podani nasprotni argumenti.
Civilna iniciativa Braslovče (CIB) je bila ustanovljena zaradi odločnega odpora prebivalstva Braslovč in Spodnje Savinjske doline do vsiljene trase hitre ceste F2 med Velenjem in Šentrupertom. Ta je bila izbrana na podlagi druge, naknadne Študije variant s predlogom najustreznejše variantne rešitve za gradnjo državne ceste med avtocesto A1 Šentilj – Koper in mejo z Republiko Avstrijo. To študijo je jeseni 2007 pripravilo podjetje Urbis, financiralo pa Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Študijo lahko ocenimo kot primer izkrivljenega in zavajajočega vrednotenja, na kar smo s posebno publikacijo opozorili resorna ministrstva, javnost in stroko (objavljeno na
http://cibraslovce.blogspot.com/2008/03/preberite-knjigo-3-razvojna-os-analiza.html).
CIB se od začetka zavzema za strpen in umirjen dialog, ki temelji na izsledkih strokovnjakov. Zato moramo v celoti zavrniti neprimeren in vse prevečkrat poniževalen ton v medijih, s katerim poskušajo zagovorniki »velenjske« trase F2 diskreditirati člane CIB. Kot nazoren primer neustrezne in tendenciozne komunikacije z javnostjo lahko izpostavimo prispevek v Delu z dne 5.2. in intervju z županom Velenja s 13. 2. 2009, ki ga je podpisal isti novinar. Žaljiv ton pisanja, zavajanja, pa tudi neprimerne izjave ne govorijo o ustreznosti trase za reševanje kompleksne prometne problematike območja in so, žal, predvsem brez argumentov. Nazorno pa le povedo o načinu sprejemanja razvojnih odločitev, ki ne sme (spet) postati stalnica. »Dogovarjanje«, za katerega se pisci verbalno zavzemajo je, žal, zoženo na diskreditacijo, žaljivke in diktat.
V CIB ponovno in javno izjavljamo, da v Savinjski dolini priznavamo interese gospodarstva Velenja, Koroške in Slovenije. Zavzemamo se, da bi bili Korošci in prebivalci Šaleške doline čim prej povezani na avtocestni križ. Želimo, da čim prej pride do realizacije hitre ceste, vendar po takšni trasi, ki je optimalna za vse, ne samo za Velenje. Bralcem bi želeli razsvetliti ozadje priprav dveh študij in analize vrednotenja tras in strokovnosti posameznih avtorjev le teh. Prva študija 3. razvojne osi je nastala januarja 2007, naročil jo je MOP in pod njo se je podpisalo 12 strokovnjakov, med njimi trije doktorji znanosti in dva magistra. Ta študija odsvetuje potek zahodno od Velenja preko območja rudarjenja in kot primernejšo rešitev izpostavi južne in vzhodne variante od Velenja proti avtocesti A1 in učinkovito reši prometno povezavo za Gorenje. Druga študija, ki jo je prav tako naročil MOP, je izdelal Urbis nekaj mesecev po prvi študiji (jeseni 2007) daje prednost zahodni trasi F2. V dodatnih recenzijah in revizijah priznani strokovnjaki s področja izgradnje cest, potrjuje ugotovitve prve študije glede neustreznosti poteka trase zahodno od Velenja. V recenzijah in revizijah strokovnjaki pojasnijo: neustreznost vrednotenja v drugi - Urbisovi študiji, nedoslednosti primerjav možnih variant, neizdelani kriteriji vrednotenja, pokažejo na neprimernost poteka trase F2,opozarjajo, da vkopani del ceste mimo Velenja finančno sploh ni bil ovrednoten, opozarjajo na dejstvo, da bi bila F2 varianta bistveno dražja v primerjavi z drugimi variantami. Izpostavljen je 7% vzpon brez odstavnih pasov od Šmartnega ob Paki do Hudega potoka in potek po najboljših kmetijskih zemljiščih. Vendar pa MOP in Urbis priporočil recenzentov in revizorjev nista upoštevala. Mimogrede pod študijo Urbisa, v kateri je bila zahodna varianta F2 razglašena kot najboljša, sta podpisana dva diplomirana inženirja in sodelavec. Trasa F2 Velenje – Šentrupert je v tej študiji ocenjena z najvišjimi 114 točkami, medtem ko je trasi F6 Velenje – Arja vas dodeljeno 2 točki manj. Zato nas čudi, da se MOP in občina Velenje izrecno sklicujeta zgolj na (neustrezno) vrednotenje Urbis-a. Pred nekaj meseci je bila Urbis-ova študija optimizirana. Optimizacija je projekt precej spremenila in ga dodatno podražila, kar zopet kliče po ponovnem strokovnem vrednotenju. V naglici optimiziranja so v dolžini dveh kilometrov kar povozili traso obstoječe železniške proge, ki je ni kam prestaviti.
Menimo, da bo z argumenti težko prepričati slovensko javnost, da je za razvoj Velenja neizogiben potek hitre ceste, ki se izogiba industrijskih con nacionalnega pomena, ki zaobide celjski industrijski bazen in ki ne poteka v smeri najbolj gostega prometa Velenje –Arja vas. Predvsem pa bo nemogoče prepričati institucije, ki bi naj finančno podprle takšen ekonomsko neupravičen projekt. Služba za razvoj in evropske zadeve je v medijih jasno zapisala, da je študija izvedljivosti tretje razvojne osi negativna, kar pomeni, da v zaostrenih gospodarskih časih os ne bo deležna evropskih sredstev in ne kreditov komercialnih bank. Ali bo župan Velenja zaradi vsiljevanja neprimerne trase prevzel nase odgovornost, da te ceste sploh ne bo?
Odpor občanov Braslovč je upravičen, legitimen in smotrn ter ga je kot takega potrebno upoštevati. Trasa F2 bi grobo presekala enoten prostor doline na polovico in uničila mnogo hektarov v slovenskem merilu najboljših kmetijskih zemljišč - hmeljišč. Pridelava hmelja je kulturna dediščina in ponos Savinjske doline. Ta je v preteklosti je omogočala dobro življenje in razvoj, v sedanjosti pa je ena redkih ekonomsko uspešnih panog kmetijstva, ki je tudi del gospodarstva. Braslovčane (pa tudi druge) najbolj moti nesmiselnost poteka trase F2. Ta predstavlja odmik od dobrega gospodarjenja s prostorom in varovanja tistega, kar je trajne vrednosti, kar omogoča boljše življenje in kar moramo pustiti zanamcem. Brez dvoma so to plodna in ekonomsko perspektivna zemljišča. Zanimivo je, da vsi prepoznamo primere načrtovanja avtocest v tujini, (npr. potek avtoceste Beljak – Salzburg po pobočjih nad dolino) kot ustrezne, pri nas pa bi jih speljali kar tako, povprek čez njive in hmeljišča, ker je nekomu v interesu priključitev v Šentrupertu. Racionalno, premišljeno načrtovanje v prostoru in varovanje naravnih virov posebej izpostavljata vsaj dve strategiji in direktiva Evropske komisije. Tudi te dokumente je študija Urbis v celoti prezrla.
Brez dvoma lahko le najkrajša povezava Velenja z gospodarskimi območji Žalcem, Arnavskim gozdom, Celjem in drugimi kraji da najvišji dodaten zagon tako šaleškemu, savinjskemu, celjskemu kot slovenskemu gospodarstvu. Trasa F2 je prevelik odmik od tega. Temu pritrjujejo gospodarska združenja, razvojne agencije in župani Spodnje Savinjske doline. Zavedajo se, da je potrebno iskati povezave, skladnosti in dodatne sinergistične vplive in rezultate. Povezava Velenje-Šentrupert v tem pogledu ni ustrezna. Če je res »edina prava«, je mogoče le za Velenje, vendar za to, poudarjamo, še ni bilo predloženih nobenih strokovnih argumentov. Povezava Velenje – A1 ne sme biti le cesta za Velenje, ampak mora biti zgrajena s konsenzom in glede na interese prebivalstva ter gospodarskih središč obeh regij – Šaleške in Savinjske in Slovenije. Le tako bo dosegla svoj osnovni namen in dala razvojni zagon. Priključitev Velenja v Arji vasi je že dolgo načrtovana. V tej smeri so pripravljeni vsi prostorski dokumenti občin v Savinjski dolini. Le nekaterim v Velenju je znano, zakaj in kako tako intenzivna prizadevanja za preusmeritev trase od spomladi 2007.
Velenje je možno hitro povezati z A1 v smeri Arje vasi, ne da bi bila motena stara cesta. Da bi povezava na Arjo vas ogrožala velenjsko gospodarstvo smo brali mnogokrat. Bojazen, da bi bil promet med gradnjo zaradi stikov z obstoječo cesto onemogočen, je bilo v slovenski cesto-gradnji večkrat ovrženo na vseh krakih AC križa. Da je bil promet otežen ni sporno vendar v bistveno težjih pogojih gradnje. Otežen promet se je vedno poleg ostalega reševal po vzporednih poteh. Izjave g. Meha, da pomeni izgradnja trase Velenje-Arja vas propad gospodarstva Šaleške doline so neumestne.Trasa 3. razvojne osi naj bi bila vpeta v mrežo E avtocest in bi služila predvsem regionalnemu in dnevnemu migracijskemu prometu, kar izpostavlja prva študija. Potek trase F2 tem ciljem ne sledi.
Veseli nas in ponosni smo, da je naše opozarjanje na strokovne napake po letu in pol le obrodilo sadove in da je dne 2.2.2009 prišlo do sestanka v Žalcu. Tam smo se zbrali poslanci, župani, gospodarstveniki, razvojniki Savinjske regije in CIB. Na sestanku smo povzeli ugotovitve o neustreznosti trase Velenje-Šentrupert in pozvali resorna ministrstva, da se vse trase čim prej ponovno in predvsem pričakovanemu prometu celovito ovrednotijo ter, da se izdela optimalna in povezovalna razvojno usmerjena rešitev kot je bila tretja razvojna os celovito zasnovana - za gospodarstvo od Koroške do Bele krajine. Cenimo pokončno držo poslancev, ki se nista ozirala na strankarsko pokornost in poskušata projektu tretje razvojne osi vdihniti, kar mu manjka, to pa je uresničljivost.
Mogoče nepotrebno, pa vseeno, za boljšo diskusijo v bodoče. Ob rob žalitvam in omalovaževanju »študenta in absolventa arhitekture«, ki se pojavljajo v medijih lahko povemo: Veseli smo, da so naši člani absolvent arhitekture, podiplomski študent planiranja v okolju in člani CIB uspeli zbrati ugotovitve in pripombe strokovnjakov, pridobiti razne »pozabljene« študije in analize ter jih strniti v dobro in analitično delo. Če to naredi absolvent, res vsaka čast profesorjem ljubljanske univerze. Tiste profesionalce, ki se po mnogih letih opravljanja poklica brez formalne izobrazbe, v medijih abotno norčujejo iz »absolventa« vabimo, da se udeležijo zagovora diplomskega dela s področja 3. razvojne osi. Mogoče jim bo koristilo.
Še enkrat opozarjamo, da je diskusija diktata preživela, dovolj je bilo tega v zgodovini in v zadnjih letih. Izsiljevanja, blatenja in zaničevanja ne obrodijo dobrih sadov pač pa le odpore, delitve in sovraštva. Zato pozivamo župana Meha, predstavnike Velenja in strokovnjake, da se nam pridružijo v argumentirani, strpni ter spoštljivi diskusiji v iskanju za vse ustreznih, dobrih in trajnostnih rešitev. Ta proces mora steči sedaj in takoj, saj bo le tako Velenje in ostali hitro predvsem pa vsem ustrezno povezano z avtocesto, gospodarstva vseh regij pa bo dobilo nove razvojne priložnosti.
Vso javnost vabimo, da si ogleda dokumente o 3. razvojni osi in dejavnost CIB-a na spletni strani http://cibraslovce.blogspot.com.
Z odličnimi pozdravi,
CIB
Posts
