View of a bridge at the Seiwa-en garden in the Missouri Botanical Gardens (Photo credit: Wikipedia)
»Botanični vrt ali dobro gospodarstvo,« je dejal minister
Omerzel 1. aprila 2014 v Velenju v izraz podpore trasi 3. razvojne osi med
Velenjem in Šentrupertom. Tistega dne je minister po nekaj urah obedovanja v
Velenju, brez posvetovanja s strokovnimi službami, izjavil, naj se trasa 3. osi
od Velenja do avtoceste A1 premakne od trase F3b (s priključkom v Podlogu) na
traso F2-2 (priključek Šentrupert). Minister s to izjavo začenja predvolilno
kampanijo velenjskim politikom, ki ne zmorejo popraviti niti mosta na
regionalni cesti proti Arji vasi.
Bralce in državljane naj spomnimo, da bi odsek proti
Šentrupertu uničil 113 ha najboljših kmetijskih zemljišč samo v Savinjski dolini.
Po Omerzelovo je to botanični vrt. Ali minister še ni slišal, da je kmetijstvo
gospodarska panoga? Da je država v preteklosti investirala v izgradnjo
namakalnih sistemov, komasacije, spodbude za povečanje proizvodnje za izboljšanje
prehranske varnosti države?
Česa torej minister še ne ve, pa bi moral vedeti? Ne ve, da
se ponovno vsiljuje dokazano predraga, kmetijstvu škodljiva, prometno
neučinkovita varianta s priključkom v Šentrupertu, namesto, da se nadaljuje
umestitev cenejše, »gozdne« in krajše variante na Podlog, z neposrednim priključkom
do dvorišča Gorenja.
Eklatanten spodrsljaj ali prvoaprilsko norčevanje? Vsekakor
s tem zagovarja naslednje:
da se izgradi 480 milijonov evrov drag
15-kilometrski odsek na Šentrupert namesto 2 km krajši in za 200 milijonov
cenejši odsek na Podlog?
da s tem odsekom na Šentrupert za vedno uničil
več kot 100 ha strnjenih, z namakalnimi sistemi opremljenih in dobičkonosnih
njiv in hmeljišč v Savinjski dolini, namesto slabih zemljišč skozi gričevje in
gozd na Podlog?
da financira nerentabilen odsek na Šentrupert,
kjer investicija zaradi premalo prometa in visoke cene ne bo poplačana?
da se izbere odsek na Šentrupert zgolj za to, da
se ne izbere tistega na Podlog.
Po pregledu dejstev so na zgornja vprašanja z odločnim NE
(!) odgovorili vsi kmetijski ministri, nekdanji predsednik računskega sodišča,
gradbena, planerska in kmetijska stroka, prebivalci Savinjske doline in verjamemo,
da tudi drugi davkoplačevalci Slovenije. Spregledali so ministri za prostor in
upajmo, da bo tudi Omerzel.
Šentrupertsko varianto (F2-2) v prvi vrsti zagovarjajo velenjski
poslanci z županom in drugimi povezanimi, ki imajo jasne interese. Njihova
gorečnost nas spominja na podporo TEŠ 6. Na odziv članku o nakupih zemljišč na
trasi 3. osi (Dnevnik, 23. september 2011) pa še čakamo.
Še beseda o sprenevedanju predstavnikov Velenja in
predsednika uprave Gorenja: tudi varianta Podlog - Velenje pripelje tovornjake
točno na dvorišče podjetja, le da hitreje, krajše in ceneje…
Minister, so Vas Šalečani potegnili za 1. april, le da tega (še)
ne veste? Kdor podpira CI Braslovče, naj pritisne gumb Podpiram.
Ugotavljamo, da študije zelo pavšalno ocenjujejo vplive na okolje tudi tam, kjer so podatki natančno merljivi. Če tudi vi želite dobiti prave informacije, kliknite "Podpiram".
V torek, 5. aprila 2011, je na podlagi dogovora ministra za okolje in prostor ter ministra za kmetijstvo v prostorih Ministrstva za okolje in prostor potekal sestanek v zvezi s pripravo državnega prostorskega načrta za državno cesto med avtocesto A1 in Velenjem. Glavni namen je bil, da se razjasnijo razlike glede podatkov o poseganju načrtovane ceste na kmetijska zemljišča na severnem delu 3. razvojne osi - trasa F2-2.
Na sestanku so prisotni strokovnjaki soočili podatke. Ugotovili so, da bi bilo že v fazi izbora najbolj primerne trase možno narediti natančno primerjavo uničenih kmetijskih zemljišč na vseh obravnavanih variantah, saj so bili na voljo natančni izhodiščni podatki. Delo je bilo v tej fazi slabo opravljeno.
Nihče od prisotnih strokovnjakov ni oporekal izračunu površin uničenih kmetijskih zemljišč, ki ga je pri strokovnjakih naročila Civilna iniciativa Braslovče. Številka, ki jo je posredovala Civilna iniciativa Braslovče, t.j. 78 ha zemljišč, je točna. To je kar 4x več, kot je prejšnji teden zatrjeval minister Žarnić in kot je zapisano v drugem okoljskem poročilu, ki je del postopka priprave DPN.
CIB je še opozorila, da je potek trase na relaciji Velenje - Šentrupert neustrezen iz regionalnega stališča in prometne učinkovitosti, poleg tega bi to bili daleč najdražji kilometri cest v Soveniji.
Glavni projektant je nakazal, da bi bila najbolj ugodna sredinska varianta, kot jo je v fazi izbora tras že priporočala cestograditeljska stroka.
Ministra Židan in Žarnić sta potrdila, da se zaradi vseh navedenih argumentov oblikuje medresorska skupina za revizijo, ki bo svoje delo predstavila približno v dveh mesecih.
Minister Židan je za zaključek dejal, da se ne strinja z izsiljevanjem odločitev z metodo izvršenih dejstev in sklicevanjem na pretekle odločitve.
Občinska stavba, v ponedeljek, 11. aprila ob 11:30
Občane Braslovč obveščamo, da bo v Braslovčah organizirana okrogla miza kot odraz protesta proti morebitnemu uničenju najboljših kmetijskih zemljišč v Savinjski dolini ob predvideni izgradnji hitre ceste 3. Razvojne osi. V Braslovče bodo prišli dekani, profesorji univerz in visokih šol s področja kmetijstva, predstavniki agroživilskega gospodarstva in nevladnih organizacij in drugi dobromisleči, ki opozarjajo na problematiko varovanja kmetijskih zemljišč in prehransko varnost v Sloveniji. Želijo izraziti podporo Občini Braslovče pri zavzemanju za ohranitev kmetijskih zemljišč.
V času naravnih in ekoloških katastrof, v času, ko tako nesmiselno in potratno ravnamo z naravo, so zemlja, hrana, voda in zrak strateške dobrine. Nedopustno je, da bi s predvideno traso F2-2 hitre ceste 3. Razvojne osi uničili najboljša polja, ki so zaklad naših prednikov in vir naše prihodnosti. Potrebujemo ceste, vendar jih gradimo tako, da bodo pametno umeščene, cenejše in učinkovite. Trasa F2-2 po kmetijskih površinah braslovške doline to ni.
Zavajajoče in kratkovidno je mišljenje, da bo cesta občini prinesla razvoj in finančno korist. Z novim Zakonom o umeščanju prometne energetske in vodne infrastrukture bodo na realna tla postavljeni vsi lastniki nepremičnin, ki imajo velika in lažna pričakovanja glede odškodnin in nadomestil pri gradnji novih prometnih koridorjev. Dne 5.4.2011 je Civilna iniciativa na sestanku z ministri, načrtovalci in ostalimi strokovnjaki na sestanku v Ljubljani dosegla, za kar smo se že dolgo trudili; to je ponovno vrednotenje tras. Minister za Okolje in prostor, g. Roko Žarnić je potrdil domneve glede odškodnin – te ne bi bile višje kot so bile nedavno ocenjene s strani Geodetske uprave RS.
Zato podprimo prizadevanja za ohranitev najboljše zemlje in s svojo prisotnostjo v trgu Braslovče v ponedeljek, 11. aprila ob 11:30 izrazimo podporo vsem zagovornikom zdravih misli in odločitev.
KONFERENCA OBMOČNE ORGANIZACIJE SD VELENJE
Datum: 28.02.2009
V petek, 27. 2. 2009, je v veliki dvorani Mestne občine Velenje potekala konferenca OO SD Velenje. Po uvodnih formalnostih je predsednik OO SD Velenje, Srečko Meh, podal poročilo o delu v preteklem obdobju in se zahvalil članom, ki so v veliki meri zaslužni za to, da so Socialni demokrati danes na položaju, ko lahko aktivno oblikujejo politiko naše države:
»Brez vas članov, brez aktivistov, brez Mladega foruma, brez Ženskega foruma, bi zagotovo ne mogli doseči vsega kar smo dosegli in bi ne bili stranka, ki ima danes tudi na državnem nivoju takšen položaj. Hvaležen sem vam za vašo podporo, predvsem zato, ker je ta podpora vedno popolna, da verjamete in veste, da bomo vedno naredili najboljše kar lahko naredimo«.
Glede na to, da je podpredsednik OO SD Velenje, Bojan Kontič, v tem mandatu del ekipe, ki vodi našo državo, je zbranim predstavil aktualno dogajanje v stranki, ki ima seveda velik vpliv tudi na Šaleško dolino (več v video prilogi). V volilni kampanji je bila dana obljuba volivcem, da se bo zavzemal za III. razvojno os, dom za starejše občane in izboljšanje stanja državnih cest v Mestni občini Velenje. Pred kratkim je minilo 100 dni odkar v vladi zastopa interese nas, ljudi in sadovi njegovega dela že zorijo. V tem času je potekal »spopad« dveh predlaganih tras III. razvojne osi in sicer ali bo osrednje gospodarsko središče III. razvojne osi Celje ali Velenje. Ta »bitka« je bila tako rekoč dobljena v sredo, 25. 2. 2009, ko je Velenje obiskal minister za promet, dr. Patrik Vlačič, in izrazil popolno podporo trasi, ki jo zagovarja Velenje.
V vladi potekajo tudi intenzivni pogovori z Ministrstvom za zdravstvo in Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, ki vodijo k izgradnji novega doma za varstvo odraslih v Velenju. Obstaja namreč velika možnost, da bo znotraj že organizirane strukture zgrajen še en dom za varstvo odraslih.
Izpolnjena je bila tudi tretja obljuba, saj je država že namenila 6 milijonov evrov za sanacijo državnih cest v Mestni občini Velenje:
Velenje – Škale,
Arja vas – Velenje,
Kavče – Ložnica,
Šaleška cesta s tremi krožišči.
MINISTER ZA PROMET, DR. PATRIK VLAČIČ, OBISKAL OO SD VELENJE
Datum: 25.02.2009
V sredo, 25. 2. 2009, je na sedežu stranke SD Velenje potekalo srečanje z ministrom za promet, dr. Patrikom Vlačičem. Minister je izrazil svojo podporo trasi III. razvojne osi. Poudaril je, da je Ministrstvo za promet v svojem proračunu namenilo milijon evrov za vzdrževanje ceste Arja vas – Velenje, finančna sredstva pa so priskrbljena tudi za sanacijo cest Velenje – Polzela, Velenje – Škale, Velenje – Lukovica – Šmartno ob Paki in Šaleške ceste s krožišči.
Glede hitre ceste v našem prostoru je povedal: »Tam, kjer je avtocestni križ, se območja zelo razvijajo in imajo veliko prednost pred tistimi, ki so od avtocestnega križa nekoliko oddaljeni. Zato so te povezave za vas zelo pomembne. VI imate tudi to veliko prednost, pred trasami III. razvojne osi, da ste v dodatnem nacionalnem avtocestnem programu, ki je ta trenutek sicer predmet številnih debat, ampak dela pa ta vlada intenzivno na tem, da se te stvari razrešijo.«
Press OO SD Velenje http://www.sd-velenje.si/e_novice.php?id=76
V Civilni iniciativi Braslovče obsojamo način odločanja, ki preferira strankarsko lojalnost pred pametno rešitvijo. Kdor nas podpira, naj klikne na gumb Podpiram.
Člani civilne iniciative Braslovče smo 11. 02. 2011 na sestanku v Braslovčah ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejanu Židanu in predsedniku računskega sodišča dr. Igorju Šoltesu predstavili argumente proti predlagani zahodni varianti hitre ceste od Šentruperta do Velenja.
»Poudarjamo, da po dosegljivih podatkih, virih in informacijah ni racionalnih razlogov za izbiro zahodne variante: Šentrupert – Velenje. Tak izbor bi namreč pomenil, da bi bilo potrebno za slabih 14 km dolg odsek odšteti 486 milijonov evrov, kar ja za 300 milijonov več od alternativnih vzhodnih variant: Velenje – Gotovlje ali Velenje – Arja vas. Zahodna varianta ne bi bila samo pretirano draga, pač pa tudi prometno neučinkovita, saj največji prometni tokovi s skoraj 20.000 vozili dnevno potekajo na relaciji Velenje – Arja vas in naprej proti Žalcu in Celju. Precej manjši delež pa proti Ljubljani, kar je razvidno iz prometnih obremenitev Direkcije RS za ceste. Obenem se prebivalci Savinske doline, poznane po pridelavi hmelja, zavedamo, da bi predlagana zahodna varianta kmetijstvu odvzela 77 ha kmetijskih zemljišč, iz funkcije pridelave kvalitetne hrane pa bi izpadla še tista zemljišča, ki bi bila v ožjem vplivnem območju hitre ceste, skupno torej več kot 100 ha«.
Dr. Borut Vrščaj iz Kmetijskega inštituta RS je dodal, da so kmetijska zemljišča na območju »rezerviranim« za hitro cesto skozi občino Braslovče, Polzelo in Šmartno ob Paki med najkvalitetnejšimi v državi in da je takšno umeščanje hitre ceste v izrazito kmetijski prostor primer neracionalne, nespametne in potrošniške rabe prostora.
Prav slednji argument je najbolj zanimal kmetijskega ministra, ki je po današnjem srečanju s predstavniki Civilne iniciative Braslovče povedal, da bo okoljskega ministra Roka Žarnića pozval k poglobitvi v projekt izgradnje odseka državne ceste od Velenja do Šentruperta. Čudi ga namreč, da se podatki o napovedanih izgubljenih kmetijskih zemljiščih močno razlikujejo, saj so načrtovalci hitre ceste z ministrstva za okolje in prostor ocenili, da bo trasa uničila le slabih 20 ha teh zemljišč.
Podatki civilne iniciative so presenetili tudi predsednika računskega sodišča. Ta zato ne izključuje možnosti revizije izbire variant in podpira predlog ministra Židana, da odgovorni na Ministrstvu za okolje in prostor ponovno presodijo o smiselnosti izbire variante na Šentrupert.
Zaključujemo s pozivom: »Savinjčani se dobro zavedamo prave cene teh zemljišč, ki so nam stoletja dajala hrano in na to opozarjamo v času, ko se že soočamo s prvimi znaki pomanjkanja kvalitetne domače hrane. Zeleno dolino, dolino hmelja – zelenega zlata, dolino kmetijstva – pravega prostorskega kapitala tega območja želimo ohraniti takšno kot je in predvsem si želimo, da bi nas Republika Slovenija pri tem podprla.
Če podpirate civilno iniciativo Braslovče, pritisnite gumb Podpiram.
Pismo predsedniku vlade ter prometnemu ministru o prometnem obremenjevanju okolja in načrtovanju »Tretje razvojne osi«
Predstavniki CIPRE Slovenija in Zveze civilnih iniciativ na 3. razvojni osi menimo, da načrtovanje in umeščanje severnega dela »Tretje razvojne osi« kot se to izvaja danes, ne Koroški, ne Savinjsko – Šaleški regiji in niti Sloveniji, ne prinaša bistvenih koristi. Nadaljuje se ustaljena praksa izvajanja prometne politike v Sloveniji, ki je v zadnjih dvajsetih letih pahnila na rob prepada okolju bolj prijazne, energetsko učinkovite in cenejše oblike prometa kot sta javni in železniški promet, močno pa podpirala avtocestni promet z vezavo na mednarodne tranzitne koridorje, kar je na še vedno nedokončane slovenske avtoceste pripeljalo ob načrtovanju povsem nepričakovane količine tranzitnega tovornega prometa.
»Tretja razvojna os« Naraščanje prometa skozi Slovenijo je v zadnjih letih preseglo ocene načrtovalcev in politikov, ki odločajo o prometni politiki v Sloveniji. Kljub opozorilom nevladnih organizacij in neodvisnih strokovnjakov je šel tako imenovan razvoj prometne politike izključno v hitro gradnjo avtocest, kar naraščanje prometa še pospešuje. Vtis je, da se pri načrtovanju »Tretje razvojne osi« ponavljajo enake napake oziroma interesi tistih, ki odločajo o prometni politiki v Sloveniji. Mar se iz preteklih potez, ki so se v marsičem jasno pokazale kot napake, nismo nič naučili?
Temeljna vprašanja pri severnem kraku »Tretje razvojne osi« so: Kje so napovedi prihodnjih prometnih gibanj, ki so osnova gradnji avtoceste?
Kako je gradnja vedno novih avtocestnih osi v skladu z Resolucijo o prometni politiki, ki govori o razvoju trajnostnih oblik prometa in intermodalnosti?
Kako načrtovalci hitre ceste, ki bo gotovo postala tranzitna os s hitrim povečevanjem tranzitnega cestnega prometa, upoštevajo cilje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov?
Kje je jasno postavljen cilj gradnje »Tretje razvojne osi«?
Kje se v načrtovani gradnji prometne infrastrukture uresničuje multimodalnost ter povečanje energetske učinkovitosti prometnega sistema v Sloveniji?
Kje je zagotovilo, da bo nova os služila policentričnemu razvoju in ne hitremu tranzitu ter krepitvi povezav med Ljubljano in Koroško, Savinjsko in Šaleško regijo?
Po pregledu načrtne dokumentacije se vse bolj zdi, da je načrtovanje severnega dela »Tretje razvojne osi« v bistvu priprava na gradnjo nove avtoceste, ki po našem mnenju kot taka ni sprejemljiva zaradi:
1. Avtocesta ni garancija za razvoj! Ne pozabimo prvotne ideje, da naj bi cesta »podpirala razvoj policentričnega omrežja mest in drugih naselij, skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost z evropskimi prometnimi sistemi in urbanim omrežjem.” (zapisano v Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023 (dopolnjena, januar 2008) Ta ideja pomeni povezavo Velenja in Celja z moderno hitro cesto, lahko tudi štiripasovnico (kot npr. cesta Ljubljana-Trzin), ki pa povezuje mesti Velenje in Celje, saj so tu tudi sedaj največje obremenitve prometa. Eksteritorialna avtocesta ne bo omogočala učinkovitega servisiranja lokalnih potreb in po njej ne bo mogoče razviti učinkovitega javnega prometa. Koroška regija in Savinjsko-Šaleška regija ne potrebujeta nove avtoceste, ki bi krepila povezavo z Ljubljano, saj krepitev dnevnih migracij s prestolnico ne pomeni razvoj, pač pa več migracij, večje zastoje, večjo odvisnost od fosilnih goriv in več prometnega onesnaževanja.
2. Avtocesta pomeni privlačnost za tranzit: ni je regije v Sloveniji, kjer se tranzit z izgradnjo nove avtoceste ne bi povečeval. Koroška in Šaleška dolina kolon tujih tovornjakov ne potrebujeta. Teh imamo dovolj že drugje. Izkušnje iz drugih odsekov kažejo, da močno povečan tranzitni promet veliko zastojev, poveča se nevarnost nesreč, poveča se onesnaževanje s hrupom in izpušnimi plini v okolici ceste, poškodbe infrastrukture pa so bistveno večje, kot zaradi povečanega tranzita uspemo pobrati cestnin. Zatorej ni razlogov,da bi gradili nove avtoceste za tranzit.
3. Avtocesta ne izboljšuje lokalne povezanosti, in ne služi regiji; Avtoceste so namenjene daljinskemu povezovanju večjih centrov in njihovi navezavi na tranzitne koridorje. Lokalna povezanost manjših in srednjih središč zato ne potrebuje avtoceste z izven nivojskimi križanji, kjer se številni kraji ne morejo neposredno vključiti na tako cesto.
4. Obljubljena cesta bo zgrajena po načrtih okoli leta 2015, prometne težave regije pa je treba rešiti takoj: potrebujemo obnovo obstoječih cest; potrebujemo ponovno oživitev železnice; potrebujemo učinkovit javni promet;
5. Gradnja avtoceste s številnimi predori, viadukti in izven nivojskimi križanji nima svojega mesta v proračunu. Slovenija ima danes velike težave z odplačevanjem kreditov, s katerimi gradimo avtoceste in sistem financiranja obstoječih kreditov je danes nevzdržen, saj s cestninami letno ne poberemo toliko, kot znaša breme odplačevanja kreditov. Gradnja še ene drage avtoceste nikakor ni finančno vzdržna, niti gotova. Cenejša cesta, ki bi ne bila avtocesta in bi z nivojskimi križišči omogočala vključevanje regionalnih središč in krajev, je bolj realna in izvedljiva bistveno hitreje. Prihranek pri gradnji se lahko preusmeri v nastanek novih delovnih mest in razvoja regije, kar v časih velike gospodarske krize regija potrebujejo precej bolj kot nov tranzitni koridor.
6. Namesto, da se vlaga denar v gradnjo avtoceste, s katero bi krepili dnevne migracije na delo proti Ljubljani in tako spodbujali iskanje delovnih mest v prometno nasičeni prestolnici, naj se vlaga denar v lokalno gospodarstvo in razvoj novih delovnih mest.
7. Predvidena avtocesta ne poveže Velenja in Celja, glede na najbolj verjeten predlog poteka ceste tudi ne razbremeni glavne ceste Velenje-Arja vas-Celje, pač pa vzpostavlja novo os od Holmca do Šentruperta; zastojev, nesreč in nevzdržnih prometnih razmer med Velenjem in Celjem načrtovana gradnja avtoceste ne bo rešila.
8. Ne izboljšuje možnosti za lokalen javni prevoz;
9. Z rastjo tranzita in višjimi potovalnimi hitrostmi zagotavlja rast prometnega onesnaževanja na lokalni in državni ravni;
10. Predlagana cesta bi pomenila kršitev Prometnega protokola Alpske konvencije, saj je tipičen tranzitni koridor. Regija ga ne potrebuje, država še manj.
11. Preučene so samo alternative trase, ne pa vsebinske alternative. Prav tako ni študije stroškov in koristi; Koroška in Šaleška regija potrebujeta boljšo dostopnost, vendar je to možno zagotoviti z glavnimi, regionalnimi in lokalnimi cestami!
Po našem mnenju so alternative: Povezava Celja in Šaleške doline s štiripasovnico hitrosti do 90 km/h, podobno kot je cesta Ljubljana Trzin, ter obnovitev oziroma ponovna izgradnja železnice na odseku Slovenj Gradec – Celje;
Prenova glavnih, regionalnih in lokalnih cest v regiji;
Vlaganja v delovna mesta v regiji namesto omogočanja odhajanja na delo v Ljubljano.
Objavljamo pismo, ki nam ga je 24.9.2008 v pojasnilo poslalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V njem pišejo, da se je ministrstvo opredelilo negativno do variante F2 in hkrati opozorilo na napake Okoljskega poročila pri obravnavi kmetijskih zemljišč.
Stališče, da Okoljsko poročilo vsebuje napake je še vedno uradno stališče ministra Jarca.
Omenjeno ministrstvo torej potrjuje ugotovitve Civilne iniciative Braslovče, da je bilo vrednotenje tras napačno in zato čutimo še večjo legitimnost v boju za ponovno vrednotenje tras, kar smo že večkrat zahtevali.
Namerno so izpustili CENEJŠO, BLIŽJO traso, ki ne uničuje najboljših kmetijskih zemljišč.
Božič in Ficko ovadena Ljubljana | 29.10.2007 | U.Z.
Zaradi sporne trase Koper - Izola je ovaden bivši minister Božič in sekretar Ficko.
Da je šlo pri sprejemanju državnega lokacijskega načrta za hitro cesto Koper - Izola za korupcijo, je marca letos potrdila že Kosova protikorupcijska komisija. Poudarili so, da se bodo pri tem poslu okoristili lastniki zemljišč, saj bodo cene zemljišč skokovito narasle. Šlo je za prepozno izdajo negativnega mnenja ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zaradi tega naj bi trasa hitre ceste posegla na 37 do 40 hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč, in ne na samo 0,9 hektarja, kot je bilo prvotno določeno. Na zaščitenih kmetijskih zemljiščih naj bi potekala izgradnja hitre ceste B1 med Koprom in Izolo, čez dolino Pivol. Janez Božič Nekdanji minister za promet Janez Božič je kazensko ovaden. Horvatovo ovadbo z dne 27. junija 2006 zoper odgovorne in vpletene v nezakonito načrtovanje in v nadaljevalna dejanja v zvezi s sporno traso hitre ceste Koper – Izola so razširili.
Ker je inkriminiranemu okoljevarstvenemu soglasju po njihovem mnenju že sredi oktobra sledilo sporno gradbeno dovoljenje, so vložili ovadbo zoper odgovorne na sektorju za graditev pri MOP. Prav tako so ovadili odgovorne pri SCT in DARSU, ki so že v letu 2006 podpisali pogodbo med naročnikom del (DARS) in med izvajalci (SCT in še 3 pravne osebe) za gradnjo odseka HC pred predorom na koprski in za predorom na izolski strani. "Ne samo, da sumimo, da gre za nedopustno pogodbo na osnovi spornega DLN, pač pa sumimo, da gre tudi za zelo prenapihnjene cene na škodo RS," so zapisali.
Kazenska ovadba tako zajema nekdanjega ministra za promet, Janeza Božiča in državnega sekretarja za promet Gregorja Ficka. Ovadena sta tudi direktorica Urada za okolje Tanja Dolenc in vodja sektorja Jernej Per, ki sta pripravila in podpisala sporno Okoljevarstveno soglasje, s katerim sta nedopustno soglašala s spornim načrtovanim za RS zelo škodljivim posegom za HC.
Horvat je v kazenski ovadbi zapisal, da sumijo, da gre za obširno korupcijo, zato od organov pregona pričakujejo, da se bodo potrudili in dobro preiskali prijavljena dejanja, zaslišali osebe in jih o ugotovitvah pisno obvestili.
Posts
