V članku v Dnevnikovem Objektivu (26. novembra 2011) se gospa Spomenka Hribar sprašuje, kaj nas čaka v prihodnje, v kolikor bo država nerazumno razpolagala z davkoplačevalskim denarjem in ignorirala opozorila civilne družbe. Civilna iniciativa Braslovče (CIB) je od leta 2007 na ministrstvo za okolje in prostor (MOP) naslovila enajst dopisov, v katerih je opozorila na napake v študiji variant hitre ceste, posebej za varianto od Velenja do Šentruperta ob AC-A1, ki je bila izbrana kot "najprimernejša varianta".
Bralcem smo dolžni pojasniti, da je šlo v obravnavanem primeru za popolnoma neustrezno vrednotenje vplivov ceste, ko je bilo prečkanje rekreacijskega območja (beri: tenis igrišča) ovrednoteno z enako oceno kot izguba prvovrstnih kmetijskih zemljišč, ki po kakovosti tal sodijo med 4 odstotke najboljših tal v Sloveniji (vir: dr. Vrščaj). Opozorilom CIB se je pridružila celotna kmetijska stroka Slovenije in obsodila to barbarsko ravnanje, zaradi česar je predlagani odsek dobil rdečo luč tudi s strani kmetijskega ministrstva. Spomnimo, izgube kmetijskih zemljišč samo v Savinjski dolini bi v primeru gradnje odseka na Šentrupert presegale sto hektarjev, od tega 78 hektarjev najboljših, hidromelioriranih, z državnimi sredstvi saniranih po neurju podrtih hmeljišč in najboljših njiv. Je to pot v prehransko neodvisnost?
Predlagani odsek od Velenja do Šentruperta je tudi prostorsko neustrezen. Od ideje o tretji razvojni osi bomo v primeru gradnje ceste na Šentrupert dobili "severni priključek" na avtocesto A1 in nič drugega. Kje se bo potem od Šentruperta naprej proti jugu nadaljevala "os"? Ne bo se! Mar je to razvojno? Bo to še os? Varianta na Arjo vas ali še bolje na Lopato (zahod Celja) je s tega vidika primernejša, tako so tudi planirali. Pomenila bi neposredno povezavo koroške regije in Šaleške kotline (tudi Gorenja in Rudnika) ne samo z avtocestnim križem, ampak tudi s Celjem (Strategija prostorskega razvoja Slovenije, 2004) in naprej proti jugu - to je dodana vrednost, prava razvojna os, če hočete. Smiselno, bi jaz temu rekel.
Kar se tiče cene investicije, pa smo že tako ali tako navajeni, da se ta na koncu poveča za nekajkrat. Nič drugače ni pri tej zgodbi. Predlagani 14-kilometrski odsek od Velenja do Šentruperta bi po prvih izračunih stal 198 milijonov evrov, po "optimizaciji" odseka, ki to ni bila, se je cena povišala na 220 milijonov. Sledil je šok, po uradnih podatkih projektanta (Jan, op.a.) bo za 14 kilometrov hitre ceste treba odšteti 380 milijonov, za odsek od Velenja do Slovenj Gradca pa še okoli 350 milijonov! To bi pomenilo najdražji tekoči kilometer hitre ceste, kdajkoli zgrajen v Sloveniji.
Verjemite pa, da tudi ta cena ni dokončna, saj dodatnih tveganj, kot so gradnja predorov v vulkanske tufe itd., še nihče ni ovrednotil. Bi to pomenilo zagon gospodarstva - 35 kilometrov hitre ceste do Slovenj Gradca za slabo milijardo? Mogoče prej dokončen propad.
Kaj nas torej čaka, se gospa Spomenka Hribar sprašuje zelo upravičeno.
Jure Radišek,
Image via Wikipedia
"Če bo država hitro cesto do Koroške gradila po načrtovani trasi skozi Velenje, bo morala pred tem odkupiti tudi več deset tisoč kvadratnih metrov zemljišč, ki so v lasti nekaterih najvplivnejših ljudi v Šaleški dolini, ali podjetij, ki jih ti vodijo."
Image by Dirk Gently via FlickrIz recenzije je razvidno, da bo imela hitra cesta med avtocesto Celje-Ljubljana in Velenjem, ki bo v Šaleško dolino vstopila z zahodne strani, poleg zelo razkošno zgrajenega priključka na avtocesto z osmimi objekti še kar tri predore. "Že projektant je na uvodni predstavitvi trase povedal, da je bila po gradbeno-tehničnem kriteriju ustreznejša trasa po vzhodnem koridorju s priključkom na avtocesto A1 pri Arji vasi. Podobno informacijo smo dobili od recenzenta prostorskega dela študije variant, ki je tudi iz prostorskega vidika ocenil vzhodno varianto kot ustreznejšo," še navaja recenzija. Gre torej za nov neposredni dokaz, da odgovorni v državi, ki so za gradnjo hitre ceste do Velenja predvideli traso prek Šentruperta in ne ob obstoječi cesti iz Arje vasi, razpolagajo s strokovnimi mnenji, ki opozarjajo na njeno (pre)visoko ceno. Na ministrstvu za promet, ki ga vodi Patrick Vlačič, so nam namreč potrdili, da je z omenjeno recenzijo seznanjena tudi vladna medresorska delovna skupina, ki bo ocenila dosedanje postopke pri prostorskem umeščanju hitre ceste do Velenja v prostor.
Članek, ki je izšel 11.5.2011 v Dnevniku, govori o dolgi poti do uslišanja posvečenih ušes na ministrstvih. In o tem, čigave so zasluge, da se varuje kmetijska zemljišča.
Posts
