CIB poziva k vmesni evalvaciji 3. razvojne osi

Image by Oecher via Flickr

Braslovče -  21. maj. Civilna iniciativa Braslovče številna ministrstva in druge vladne službe poziva k vmesni evalvaciji postopka umeščanja severnega odseka 3. razvojne osi med Velenjem in avtocesto A1. Pričakujejo, da bodo odgovorni na omenjenem odsek ponovno premislili, s katero traso bi dosegli najboljše učinke v delovanju regije.

Namen pobude je, da odgovorni potek trase preverijo v skladu s cilji 3RO, zavezujočimi državnimi akti in racionalnostjo rešitve  (hitrost izvedbe, ekonomsko upravičenost te trase in vpliv na javni dolg, vpliv na bodočo pozidavo...).

Po mnenju CIB je potek trase na relaciji Velenje - Šentrupert neustrezen, ne samo iz regionalnega stališča in prometne učinkovitosti, temveč je prav tako ekonomsko potraten, hkrati pa bo uničil tudi veliko strnjenih kmetijskih zemljišč.

V svojem stališču CIB želi poudariti, da je trasa povsem neskladna s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije, saj ne povezuje Celja in Velenja, ki ležita v isti regiji, s čimer bi se prometna učinkovitost med omenjenima dvema štajerskima središčema še dodatno zmanjšala. Prav tako je trasa ogromen investicijski zalogaj, saj je od drugih predlaganih poti dražja za kar 140 milijonov €. In nenazadnje, predvidena trasa uničuje prvovrstna kmetijska zemljišča v Savinjski dolini.

Ker novelacija Nacionalnega programa izgradnje avtocest še ni sprejeta, sredstva za izgradnjo pa še niso odobrena, je sedaj pravi čas za tehten razmislek, pri katerem je potrebno pozornost nameniti tudi javnemu prometu, ki ga ta trasa ne bi okrepila, možnosti dopolnjevanja cestnega in železniškega podsistema in krepitvi in ureditvi prometne politike na regionalnem razvoju, kar do sedaj ni bilo usklajeno. Trasa namreč zaobide večno problematiko dobre povezave med Celjem in Velenjem, ki bi vsekakor vplivala na večjo poenotenost te regije.

Pobudo podpirajo

·         Regionalna gospodarska zbornica Celje, ki je del Gospodarske zbornice Slovenije,

·         Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije,

·         Zveza civilnih iniciativ na severnem kraku 3. razvojne osi, 

·         Regionalna razvojna agencija Celje

·         Razvojna agencija Savinja, Žalec

·         Društvo Evalvatorjev Slovenije

·         Preboj društvo za trajnostni razvoj

·         Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije

V CIB-u upajo, da bo vmesna evalvacija obrodila sadove in da bodo odgovorni tehtno premislili argumente, ki so jih prejeli. V interesu vseh je, da bi se Slovenija čim bolj regionalno povezala, vendar pa je potrebno premisliti, kakšna bo ta povezava in kako bo to neposredno vplivalo na ljudi, ki v tem okolju živijo.

CIB predstavila svoje stališče o severnem delu 3. razvojne osi

Image by Bogomir Doringer via Flickr

Civilna iniciativa Braslovče je Regionalnim in občinskim odborom političnih strank predstavila svoje mnenje o severnem delu trase 3. razvojne osi med Velenjem in avtocesto A1. Potek trase na relaciji Velenje - Šentrupert je neustrezen, ne samo iz regionalnega stališča in prometne učinkovitosti, temveč je prav tako ekonomsko potraten, hkrati pa bo uničil tudi veliko strnjenih kmetijskih zemljišč. 

V svojem stališču CIB želi poudariti, da je trasa povsem neskladna s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije, saj ne povezuje Celja in Velenja, ki ležita v isti regiji, s čimer se prometna učinkovitost med omenjenima dvema štajerskima središčema ne bi izboljšala. Prav tako je trasa ogromen investicijski zalogaj, saj je od drugih predlaganih poti dražja za kar 140 mio €. In nenazadnje, predvidena trasa uničuje prvovrstna kmetijska zemljišča v samem osrčju Savinjske doline, po katerih je ta dolina poznana tudi izven meja Slovenije.

Glede na to, da novelacija Nacionalnega programa izgradnje avtocest še ni sprejeta, sredstva za izgradnjo pa še niso odobrena, je sedaj pravi čas za tehten razmislek, pri katerem je potrebno pozornost nameniti tudi javnemu prometu, ki ga ta trasa ne bi okrepila, možnosti dopolnjevanja cestnega in železniškega podsistema in krepitvi in ureditvi prometne politike na regionalnem razvoju, kar do sedaj ni bilo usklajeno. Trasa namreč zaobide večno problematiko dobre povezave med Celjem in Velenjem, ki bi vsekakor vplivala na večjo poenotenost te regije.

Bodo stranke oblikovale svoja stališča do te trase in nove prometne infrastrukture? Ali bo ravno ta trasa odločila, komu nameniti glas na volitvah v Spodnji Savinjski dolini, pa bomo videli na volitvah.

3. razvojna os - Sporočilo za javnost Civilne iniciative Braslovče

Razlogi za zavrnitev zahodne variante in predlog boljše rešitve

V Braslovčah nasprotujemo predlagani zahodni trasi, ker je neustrezna.

Poleg tega, da trasa hitre ceste v občini Braslovče poteka mimo in preko naselij, fizično deli dolino in prebivalstvo vzdolž doline na polovico in da poleg tega poteka po najkvalitetnejši zemlji, nas motita predvsem potek trase v regionalnem merilu in postopek vrednotenja predlagane trase.

Predlagana hitra cesta ne povezuje regionalnih centrov.

Problematičen je del med Velenjem do avtoceste A1 med Ljubljano in Celjem. V vrednotenju imata trasa, ki poteka skozi Braslovče do zahoda Velenja, in trasa, ki poteka od Arje Vasi do vzhoda Velenja, zelo podobno končno oceno, čeprav sta med seboj povsem različni.

Predlagana zahodna trasa dejansko ne pomeni izgradnjo 3. razvojne osi med regionalnimi centri Slovenj Gradec, Velenje in Celje, pač pa nepotrebno bližnjico proti Ljubljani in namerno oddaljevanje od Celja. Predlagana trasa je zato v nasprotju z zdravo pametjo in tudi Strategijo prostorskega razvoja Slovenije, kjer je zapisano, naj se Celje razvija kot pomembno prometno vozlišče.

Narobe svet: kjer so veliki prometni tokovi, bi cesto obnavljali, kjer pa ni prometa, gradimo hitro cesto.

Hitra cesta mora potekati med večjimi urbanimi in gospodarskimi središči (SG – VE – CE), torej po vzhodni trasi med Velenjem in Arjo vasjo, kjer so vsakodnevni zastoji z dnevnim prometom 20 000 vozil. Predlagana zahodna trasa pomeni umestitev tam, kjer ni potrebna, saj je v Savinjski dolini trikrat manj prometa – 6000 vozil dnevno.

V prometni študiji projektanti ugotavljajo, da zgrajena zahodna trasa ne bi razbremenila ceste med Arjo vasjo in Velenjem in jo bo zato potrebno nadgraditi v 4-pasovno povezavo – torej hitro cesto! To je še en dokaz, da je zahodna trasa neustrezna, saj ne razbremenjuje obstoječih cest.

Velenjski poslanec Bojan Kontič v državnem zboru: »Razmere na cesti Arja vas - Velenje postajajo nevzdržne."

Predlaga se daljša in dražja cesta.

Na celotnem odseku od Slovenj Gradca do avtoceste je predlagana trasa dražja za 121 mio € od prometno ustreznejše! To pa ne pomeni, da bi pri predvideni ceni ostalo, saj ta trasa poteka preko nestabilnih tal v okolici velenjskega jezera ter skozi predore v nekompaktnih kamninah. To pa je gotovo slaba napoved za ekonomično izvedbo.

Višja cena investicije tudi ne pomeni, da je trasa boljša. 7 % naklon ceste od Šmartna ob Paki do predora v Velikem Vrhu je po besedah recenzentov po vseh gradbenih normativih nesprejemljiva za hitro cesto in bi morala biti izločena.

Povzroča se trajna škoda.

Zahodna varianta poteka po najkvalitetnejših kmetijskih zemljiščih, ki jih bomo za vedno izgubili in jih ne moremo nadomestiti drugje. Predstavljajo trajno kvaliteto, zato jo je treba ohranjati še posebej zaradi naraščajočih svetovnih cen hrane.

Vrednotenje in "najustreznejša" trasa sta lažni.

Kdor pozorno prebere elaborat vrednotenja, na podlagi katerega so predlagali traso, v njem najde veliko bistvenih napak, ki vodijo k napačnim sklepom.

Nebistveni kriteriji prevladujejo.

Projektanti so s svojo metodo vrednotenja pomembne kriterije zakrili za množico nebistvenih. Vseh 34 kriterijev je bilo enakovrednih, zato so namesto strokovne presoje prišli v ospredje statistični pojavi. Na to zaman opozarjajo tudi recenzenti. Primer: Kriterij izgradnje predora je bil enako vpliven za traso kot prestavitev daljnovoda, čeprav je predor 300x dražji!

Vrednotenje je polno protislovij in zavajanj.

V kriteriju Navezovanje in povezovanje naselij so za zahodno varianto zapisali: "Po prečkanju reke varianta preseka območje naselja Letuš. Nadaljuje preko kmetijskih zemljišč proti Malim Braslovčam, ki jih obide po zahodni strani po samem robu naselja. Nadaljuje preko kmetijskih zemljišč in teče v neposredni bližini mimo pokopališča v Braslovčah, kar je seveda neprimerno. Priključek Polzela je umeščen na rob Pariželj." Urbis, Zvezek 2, str. 31

V kriteriju Vrednotenje variant s stališča kakovosti bivalnega okolja »pozabijo« na zgoraj napisano dejstvo in zapišejo, da se »varianta F2 izogiba neposrednemu poteku mimo naselij, zato so vplivi na kakovost bivalnega okolja v njih minimalni« Urbis, Zvezek 2, str. 37. Kljub očitnemu protislovju zahodni varianti pripišejo najvišje število točk.

Takšnih in podobnih zavajanj, ki neupravičeno favorizirajo zahodno traso, je preveč (kar 15 med 34 kriteriji). Zato vrednotenje ni verodostojno.

Odgovorni ignorirajo očitna dejstva.

Projekt vodijo na Ministrstvu za promet in na Ministrstvu za okolje in prostor, zato so oni odgovorni, da je predlagana cesta brez razloga za 121 mio € dražja, nerentabilna, ne rešuje prometnih zastojev med Velenjem in Arjo vasjo, in je umeščena v nasprotju s sprejetimi prostorskimi akti. Čeprav se sklicujejo na strokovnjake, dejansko oni odločajo o trasi.

Še enkrat pozivamo Ministrstvo za promet ter Ministrstvo za okolje in prostor, da upoštevata napotke iz lastnih recenzij ter da opravijo objektivnejše vrednotenje tras. V Sloveniji imamo malo kvalitetne zemlje in omejena proračunska sredstva, zato jih ne smemo zapravljati s tako slabimi rešitvami, kot je zahodna varianta te hitre ceste.

Predlagamo razumno rešitev.

Predlagamo izgradnjo vzhodne trase, ker:

• je ustrezna rešitev cestne povezave med mesti,
• je cenejša za 121 000 000€ (!),
• izkazuje visoko rentabilnost investicije, ker bo po napovedih imela gost promet,
• učinkovito razbremenjuje obstoječe ceste,
• ohranja kmetijska zemljišča,
• je v skladu s trajnostnim razvojem, ker ne ustvarja nove nepotrebne trase,
• jo podpirajo vse civilne iniciative na tem odseku,
• je podprta s strokovnimi elaborati in
• je usklajena z nacionalnimi prostorskimi dokumenti.