Pismo državljanom: Zakaj Združene civilne iniciative Savinjske doline še vedno nasprotujemo gradnji trase Velenje - Šentrupert

Objavljamo smo pismo državljanom, kjer v strnjenem pregledu argumentiramo, zakaj je trasa tretje razvojne osi med Velenjem in Šentrupertom še vedno nesprejemljiva.

Pismo lahko preberete na tej povezavi.

Kdor podpira Združene CI, naj pritisne gumb Podpiram. Kdor nas ne podpira, naj potrka na svojo vest.

Zakaj Združene civilne iniciative Savinjske doline še vedno nasprotujemo gradnji trase Velenje - Šentrupert

By PJakopin, CC BY-SA 4.0, from Wikimedia Commons

Spomladi in poleti 2018 v medijih redno izhajajo enostranski članki in prispevki na temo, da je cesta na Koroško nujna. Za boljše razumevanje podajamo nekaj razlogov, zakaj že 11 let nasprotujemo izgradnji hitre ceste na trasi Velenje - Šentrupert in zakaj podpiramo izbor po boljših variantah.

1. Ta trasa avtoceste ne bi bila izbrana, če bi bilo vrednotenje narejeno dobro. To je bilo dokazano že večkrat: leta 2008 s strani civilne družbe (1), leta 2011 je to ugotovila Vlada (2), leta 2014 projektanti (3) in leta 2015 še Zbornica (4). Izbrana bi morala biti druga trasa. 
2. Gradnja bi stala veliko, trajala pa bi dolgo. Že DARS pravi, da je geologija zelo zahtevna, gradilo bi se veliko viaduktov in predorov. Po besedah predsednika DARS-a bi bil to izjemno zahteven in drag odsek (5). 
3. Gradnja te trase je v nasprotju z državno prometno politiko. Rekonstrukcija obstoječih povezav ima prednost pred gradnjo novih prometnic, umeščanje prometne infrastrukture v že obstoječe koridorje ima prednost pred umeščanjem v naravno ohranjen prostor (6).
4. Velenje v vsakem primeru dobi povezavo po severu mesta, saj je tam že sedaj umeščeni del trase, kot je razvidno na spletnem pregledovalniku DPN-jev (7). Dvomi o »zastojih preko centra Velenja« v primeru kakšne druge trase so neumestni.
5. Na tej trasi je največ napovedanih rušitev hiš in domačij ter kršitev ustavnih pravic. Zato se ljudje pritožujejo na ustavnem in upravnem sodišču. Tisti prebivalci, ki jim želijo rušiti hiše, niso bili niti obveščeni, niti niso imeli možnosti izraziti svoje nestrinjanje s traso, ker je bila v javni razpravi razgrnjena druga trasa, ki jim hiš sploh ni rušila, saj je potekala dva kilometra stran! Uredba DPN te trase bo padla na Ustavnem in/ali Upravnem sodišču. 

Pričakujemo, da bodo sodišča ali nova Vlada pod vodstvom Marjana Šarca traso Šentrupert-Velenje odpravila in da bo država začela pametno umeščati avtoceste, kot si jih Ministrstvo za okolje in prostor tudi želi v prihodnosti (8).


Viri:

1. Knjiga »3. RAZVOJNA OS - Analiza vrednotenja tras«, 2008, (https://sites.google.com/site/civilnainiciativabraslovce/200803163.razvojnaos-analizavrednotenjatras.pdf?attredirects=0&d=1).
2. Poročilo medresorske delovne komisije, 2011 (https://drive.google.com/file/d/0B0NksjCnSKyGR21EMjJISXhwdFk/view, strani 2-3 in 9-32)
3. Novelacija prometnega modela za celotno vplivno območje poteka tretje razvojne osi od Avstrije do avtoceste A1 (https://drive.google.com/file/d/0B0NksjCnSKyGVjBrdmlGbnc4azQ/view, stran 51-52)
4. Poročilo s posveta na ZAPS, december 2015 (http://www.zaps.si/img/admin/file/dogodki/2015/Zapisnik_posvet_3RO16_12_2015_Stalisca_razpravljalcev.pdf), stališče strokovnega sveta ZAPS 
5. Studio ob 17h, 21.6.2017, (https://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-ob-17h/174478351, od 9. do 11. minute)
6. Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji (http://www.mzi.gov.si/fileadmin/mzi.gov.si/pageuploads/DMZ/Strategija_razvoja_prometa_v_RS/Strategija_razvoja_prometa_v_RS-koncna_razlicica.pdf, str 225: Ro.9 in stran 228: Ro. 33)
7. Prostorski informacijski sistem, informativni vpogled (http://storitve.pis.gov.si/pis-jv/informativni_vpogled.html, ogled: 2.9.2018). 
8. Slovenski prostor 2050, Vizije prostorskega razvoja Slovenije (http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/prostorski_razvoj/slovenski_prostor_2050.pdf, stran 43)

Kdor podpira pamet, naj pritisne gumb Podpiram. Kdor ji nasprotuje, naj pritisne kakšnega drugega.

Intervju v Mladini: Dr. Matej Ogrin, geograf in okoljevarstvenik

Matej Ogrin, foto: Uroš Abram, Mladina

Z zamudo objavljamo del intervjuja z dr. Matejem Ogrinom, profesorjem na Filozofski fakulteti. V enem delu je intervju še posebej zanimiv za 3. razvojno os. 

V zadnjih letih država v železnice vendarle vlaga precej velike zneske.
Ampak zgodbe z avtocestami kljub dokončanju avtocestnega križa kar ni konec. Pojavljajo se vedno novi projekti, ki se vsi prikazujejo kot nujni. Številni naši prometni sistemi so izrazito poddimenzionirani. Edini sistem, ki je pri nas izrazito predimenzioniran, pa je naš avtocestni sistem. In nihče se iz tega ne nauči preproste resnice – bolj ko dodajaš kapacitete, bolj narašča uporaba sistema. Temu pojavu pravim spirala avtocestnega križa. Zastoji se ne rešujejo z gradnjo novih zmogljivosti tam, kjer so te že tako izrazito nadpovprečne. To je približno tako, kot če bi se proti debelosti borili z nakupom širših hlač.

Širitev ljubljanske obvoznice pride v poštev kot skrajni ukrep, potem ko se izvedejo vsi drugi ukrepi. Obstaja cel kup ukrepov za upravljanje mobilnosti, ki lahko omilijo gnečo na cestah. Mi pa želimo zgolj širiti ceste ali graditi nove. In nihče se ne sprašuje o smiselnosti takšne porabe denarja. Ni bilo razprave o smiselnosti investicije v drugo cev karavanškega predora, ni bilo finančne razprave o smiselnosti tretje razvojne osi.

Kdaj ste se nazadnje peljali v Velenje?
Pred kratkim.

In vam cesta med Arjo vasjo in Velenjem ni povzročala tesnobnih občutkov?
Peljal sem se po drugi poti. Ne pravimo, da tretje osi ne potrebujemo. Cesta je vsekakor potrebna prenove. Stališče CIPRE je že od leta 2006 enako – Koroška, Bela krajina, Posočje, Kočevska ipd. seveda potrebujejo kakovostno prometno povezavo. To je pravzaprav razlog več za opustitev naložbe v širitev ljubljanske obvoznice. Vendar – ali Koroška potrebuje novo avtocesto? Gotovo ne. V Evropi obstaja tisoč in en primer, kjer bistveno večji kraji z večjimi prometnimi tokovi zadovoljujejo prometne potrebe s hitrimi cestami. Ali bo ob gradnji nove ceste hkrati poskrbljeno tudi za boljši in učinkovitejši javni prevoz? Zakaj nihče ne govori o gradnji železnice, ki smo jo nekoč že imeli? Državni dokumenti na deklarativni ravni obljubljajo uravnotežen razvoj vseh treh segmentov. V realnosti pa se pogovarjamo izključno o gradnji novih cest.

To naj bi bilo jamstvo razvoja.
Histerija glede tretje razvojne osi je po mojem mnenju vrhunec dosegla z ustanovitvijo mladinske pobude v podporo gradnji. Ne poznam še kakšnega primera v razvitem delu Evrope, da bi se mladi organizirali in zahtevali avtocesto, inovacijo iz 30. let 20. stoletja. Zamisel, da bo avtocesta prinesla razvoj, je zgrešena. Avtocesta bo požrla na stotine milijonov evrov, razvoj pa bi lahko prinesla tudi drugače izboljšana prometna povezava, ki bi bila cenejša in bi manj obremenila okolje. Pri tretji razvojni osi obstaja še en pomemben dejavnik. Če nam česa v Sloveniji primanjkuje, nam primanjkuje rodovitne zemlje. Graditi cesto po prvovrstnih kmetijskih zemljiščih je skrajna neumnost. Po našem mnenju bi lahko brez večjih težav nadgradili obstoječo traso ceste.

Skratka, nove ceste ponekod vendarle potrebujemo?
Da. Bela krajina denimo nujno potrebuje boljšo prometno povezavo. Za Slovenijo bi bil v tem trenutku precej pomembnejši predor pod Gorjanci kot pa druga cev karavanškega predora, ki jo trenutno gradijo s tako ihto. Lahko je sicer res, da nas h gradnji silijo evropske zaveze, a dinamiko gradnje bi si vendarle lahko prikrojili v skladu z našimi interesi, ne pa interesi tujih dopustnikov v počitniških mesecih. Dolgoročno bi Sloveniji precej bolj kot druga cev karavanškega predora koristil tudi predor pod Vršičem, ki bi povezal zgornje Posočje z osrednjo Slovenijo. Predora pod Gorjanci in pod Vršičem bi povezala slovenske pokrajine, ki so prometno zapostavljene in potrebujejo kakovostno povezavo z osrednjo Slovenijo. Karavanke so že danes lepo prehodne in bi druga cev lahko malo počakala. Javne razprave o tem pa ni in ni. Ko gre za avtoceste, smo slepi in gluhi.

Kdor podpira razmišljanje dr. Mateja Ogrina, naj pritisne gumb Podpiram.

Kdo se boji sodišča?

...tisti, ki so vseskozi vedeli, kaj je bilo v preteklih 11-h letih narobe pri umeščanju 3. razvojne osi, a so se sprenevedali, da tega ne vedo. 

Prepričani smo, da bosta Upravno in Ustavno sodišče odločila v prid boljši rešitvi za vse državljane. S tem se bo razgalila vsebinska votlost vseh inštitucij, ki so traso Šentrupert - Velenje podpirale samo zaradi političnih pritiskov. 

Od leta 2007 se zavzemamo za prometno učinkovito, cenejšo in kmetijstvu neškodljivo prometno povezavo med Velenjem in Celjem. Kdor podpira Združene civilne iniciative, naj pritisne gumb Podpiram.

Geodetske meritve brez pravne podlage!

Photo by Immo Wegmann on Unsplash

V aprilu 2018 po naročilu DARS-a po terenu v Velenju, Andražu in Šmartnem ob Paki hodijo geodeti različnih podjetij in odmerjajo parcele. Pri tem je šokantno, da za vznemirjenje ljudi in motenje posesti sploh nimajo pravne podlage! To je tako, kot bi kdo nenaročeno hodil po vašem stanovanju in nekaj "meril." Gotovo bi ga nagnali ven.
Državni prostorski načrt za hitro cesto namreč ni nikakršen upravni akt, da bi lahko parcelacijo izvajali - prisilno ali prostovoljno. Sodna praksa je glede tega nedvoumna.

NASVET
Tu je nasvet, ki preverjeno deluje:
Ko srečate geodeta, ki hodi okoli vaše parcele, mu prijazno recite, naj po lastniški parceli ne hodi, saj ga niste naročili. Prav tako naj sam pobere morebitne količke, ki jih je morebiti že prej zabil.

POMEMBNO
Kdor podpira Združene CI, naj pritisne gumb Podpiram in prispeva denar za pravna sredstva.
Denar nakažite na TRR društva Preboj št.: SI56 0510 0801 2990 232, odprt pri ABANKI d.d., BIC/SWIFT koda: ABANSI2X, sklic: 00 201611, namen: Donacija za Združene CI.

Ženske in boj proti brezobzirni moči

Ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk je priložnost, da se spomnimo na neutrudno borko za pravice sosesk, Jane Jacobs.

V inspiracijo vsem borkam pripenjamo trailer za film Citizen Jane.


Kdor podpira Združene CI in zavrača rušitve hiš za gradnjo hitre ceste, naj pritisne gumb Podpiram.

Pismo Braslovčanom

Braslovčani! Mineva 10 let od začetka Civilne iniciative Braslovče. Oktobra 2007 smo se zbrali na posvetu v Braslovčah, ker je država določila traso 3. razvojne osi. Iz kopice tras je zbrala eno in jo predstavila kot najboljšo, občine pa postavila pred ultimat, naj jo potrdijo, sicer avtoceste ne bo.

Potek hitre ceste je bil presenetljiv, ker je drugačen od dolgoročnih planov. Celja in Velenja ne povezuje po najbolj običajni poti, porabi največ kmetijske zemlje in je najdražji. V 10 letih se je postopoma izkazalo še več dejstev. Na evropski ravni je Slovenija dobila kazen zaradi načina načrtovanja cest med 2006 in 2017, zaradi česar se sprejema nova zakonodaja. S tem odsekom 3. razvojne osi sta se ukvarjala tudi Računsko sodišče in vladna medresorska delovna komisija. Oba organa sta ugotovila, da je študija izbrala napačno.

Še več: taka trasa ne bi bila izbrana, če bi načrtovalci korektno opravili svoje delo. Na primer, za izračun prometnih tokov so Celju zmanjšali število delovnih mest za polovico, kmetijskih površin niso ovrednotili, prav tako pa niso upoštevali 40 hiš, ki jih na drugih trasah ne bi bilo potrebno rušiti.

9 let smo se trudili dogovarjati z arogantno državo, ki ni želela slišati mnogih prošenj, nasvetov in protestov. Po vmesnih spremembah tras je država v januarju 2017 sprejela državni prostorski načrt. Po dolgih letih je bil to šele prvi akt, ki se lahko presoja po pravni poti! Angažirali smo najboljšega odvetnika, ki so ga pravniki priporočili, saj je dobil je že nekaj sodb na ustavnem sodišču.

V februarju 2017 je 21 lastnikov stanovanjskih hiš vložilo tožbo na Upravnem sodišču. Sodbo se pričakuje v kratkem. Pripravlja se tožba na Ustavnem sodišču, s katero bi dopolnili obstoječ spor. Namen teh sporov je razveljavitev postopek DPN in ponoviti izbor trase, kot je naša zahteva že od leta 2007.

K temu nam lahko pomagate. Morate pomagati!

10 let smo delali prostovoljno. Za pravno delo pa potrebujemo vas. Do sedaj smo iz različnih virov zbrali približno 12 204 eurov, od katerih so največ prispevali posamezniki (5904 €), podjetja in občine pa 2.200 € in 4100 €. Sedaj za koordinacijo in pripravo ustavne presoje zbiramo nova sredstva. Zbrati želimo 8000 Eurov. Denar lahko nakažete na TRR društva Preboj št.: SI56 0510 0801 2990 232, odprt pri ABANKI d.d., BIC/SWIFT koda: ABANSI2X, sklic: 00 201611, namen: Donacija za Združene CI.

TEŠ 6, ki je simbol nepotrebno dragega projekta, so izsilili tisti, ki hočejo na naš račun služiti nove milijone. Tokrat jim ne bo uspelo. Doslej smo že večkrat uspeli dokazati svoj prav. Tudi tokrat bomo!

Civilna iniciativa Braslovče
Združene civilne iniciative Savinjske doline

Ali gradnja cest rešuje promet? Na kratko: NE!

V Britaniji so analizirali, kakšne učinke prinaša gradnja cest. Študijo si preberite tukaj: http://www.cpre.org.uk/resources/transport/roads/item/download/4858

Proučili so učinke gradnje cest na promet, okolje, gospodarstvo, prometno varnost in rabo prostora. Upoštevali so kratkoročne učinke, med enim in petimi leti po končanju, na 80-tih primerih in dolgoročne učinke na štirih cestah, zgrajenih pred 13 do 20 leti.

 Video, ki ilustrira spoznanja, si poglejte tukaj:

Kdor podpira Združene CI, naj pritisne gumb Podpiram.

Magistrska naloga o 3. razvojni osi

Kako povezati Velenje z AC?

Marca 2017 je študentka Ana Lubej na Filozofski fakulteti magistrirala z magistrsko nalogo "Vpliv izgradnje 3. razvojne osi na regionalni razvoj Šaleške doline." Raziskovala je vpliv predlagane trase 3. razvojne osi na občini Velenje in Šoštanj.

Citat iz povzetka:
"Sama infrastruktura ne bo pospešila gospodarskega, demografskega in prostorskega razvoja območja, v kolikor ne bo predstavljala sestavnega dela celovite regionalne razvojne strategije."

Komentar:
Avtorica ugotavlja, da trasa ni skladna s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije. Kako bi to neskladje prispevalo k celoviti regionalni razvojni strategiji, si pa odgovorite sami.

Magistrsko nalogo si lahko preberete tukaj:
https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=102755&lang=slv

Kdor podpira Združene CI, naj pritisne gumb Podpiram.

Od glavobola do trajnostnega razvoja

Korošci! Ob današnjem zborovanju »Koroška vstaja-HOČ´MO CESTO!« vam kolegi iz Savinjske doline pošiljamo par misli.

Obe regiji imata nekaj skupnih značilnosti. Obe sta podpovprečno razviti, v obeh imamo dovolj gozdov in premalo njiv, tovarne v obeh se odpirajo in zapirajo in v obeh se prebivalci trudimo preživeti s tistim, kar imamo.

Oboji tudi spremljamo, kaj se dogaja v državi. Vidimo Magno, ki jo postavljajo prav na obdelovalno zemljo, kar utegne celo preprečiti sicer dobrodošlo investicijo na Štajersko. Vidimo 2. tir, ki je zaradi izbora trase že desetletja obsojen na predrago investicijo in s tem povezane zaplete. Izvor opisanih težav je v umeščanju v prostor.

Pišemo vam zaradi 3. razvojne osi. Dobro se spomnimo vstaje leta 2007 na Koroškem in v Savinjski dolini zaradi projekta brez lokalne podpore. Zakaj ste protestirali na Koroškem, veste sami. Na Savinjskem smo protestirali proti napakam in poneverbam v študiji variant, ki so botrovale izboru trase F2-2 med Velenjem in Šentrupertom. F2-2 ima največje negativne vplive in najvišjo ceno. Ni skrivnost, da so jo – tako kot TEŠ 6 - predlagali in glasno vzpodbujali v Velenju.

Očitane napake sta Vlada in Računsko sodišče odkrila leta 2011. Zbrani strokovnjaki iz treh ministrstev so takrat traso F2-2 odsvetovali in predlagali potek proti Arji vasi, ker bi hitreje in z manjšimi sredstvi zgradili hitro cesto. Logika za Koroško je enostavna: manj denarja se zapravi na jugu, več ga ostane za sever. Hitra cesta med Celjem in Velenjem bi bila že zgrajena, če ne bi šaleški lobi vztrajal pri nesprejemljivih stališčih.

V Savinjski dolini ne sprejemamo politično izsiljenih projektov po volji šaleškega lobija, ki za talce jemlje poštene gospodarske družbe, državljane in tudi vas. Zaradi slabih ali celo koruptivnih dejanj že pešata ekonomska in politična moč, ki so ju črpali iz Rudnika, Gorenja in TEŠ. Zaletavanje z glavo skozi zid se skoraj vedno konča z glavobolom.

Obveščamo vas, da zoper nesmiselno traso Velenje – Šentrupert poteka tožba na Upravnem sodišču. Sledila bo še na Ustavnem. Tožbe se vlaga z namenom, da se prihrani 200 milijonov. S tem denarjem se bo prej zgradila cesta do Koroške, in ne zgolj do Velenja, česar se zaradi omejenih sredstev upravičeno bojite. Kdaj bodo sodišča razsodila, ne vemo. Prepričani pa smo, da bodo sodbe v našo korist in v korist večine državljanov. Samo s preudarnim načrtovanjem lahko 3. razvojno od od Koroške do Bele Krajine res zgradimo.

Korošci! Vemo, da si dobro cesto zaslužite. In vi veste, da je trasa Velenje – Šentrupert najslabša rešitev. Premislite o nadaljnji brezpogojni podpori šaleškemu lobiju. V 10 letih vam ni prinesla nobenih koristi. Jih bo sedaj, ob njihovem zatonu?

Prijateljem na 3. razvojni osi,
Združene civilne iniciative Savinjske doline

Kdor podpira Združene CI, naj pritisne gumb Podpiram.

Kdo je posekal zadnje drevo?

Who cut down the last tree?
Easter Island was the home to a thriving community, thousands of people living good lives.
One by one, though, the trees on this isolated island were cut down. They were cut down for fuel, or to make tools, or boats.
And finally, the last tree was gone. And the population went extinct.
Jared Diamond makes the story real in his brilliant article and book.
My question, though, isn't really about the last tree. It's about the second-to-last tree.
When someone cut it down, how did the community react? Were they afraid to speak up? Was it made clear that the social and societal costs of cutting down a tree were severe, so severe that no one would even contemplate cutting down the last tree?
And maybe they could have started this cultural norm with the third-to-last tree. Or even sooner.
Culture is the most powerful tool we have to change behavior. All around us we see people selfishly taking from the commons, eroding our standards, chopping down trees (real and metaphorical) we depend on.
What will we say the next time someone comes with an axe?

Kdor podpira drevesa, uspešne skupnosti in Združene CI Savinjske doline, naj pritisne gumb Podpiram.

Sreda v sredo: intervju z Vilijem Kovačičem

Na TopTv so 22. marca 2017 objavili intervju z Vilijem Kovačičem. V intervjuju govori tudi o 3. razvojni osi, šaleškemu lobiju, TEŠ-u 6 in EKK.

O Teš 6: https://youtu.be/nQ0xZYx7aZA?t=16m37s

O Šaleškem lobiju: https://youtu.be/nQ0xZYx7aZA?t=18m31s

Tonetu Ropu: https://youtu.be/nQ0xZYx7aZA?t=23m16s

Šaleški lobi, in 3. razvojna os: https://youtu.be/nQ0xZYx7aZA?t=25m37s

Kdor podpira Združene CI Savinjske doline, naj pritisne gumb Podpiram.

Vložena tožba na Upravno sodišče

Enaindvajset tožnikov je vložilo tožbo na Upravnem sodišču RS zoper Uredbo o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj-Koper do priključka Velenje-jug.

Ta prostorski načrt je predrag, ne povezuje mest, je prometno neučinkovit in s prevelikimi vplivi na kmetijsko zemljo. Neupravičeno razseljuje več kot 120 ljudi. Zaradi tako drage investicije, ki bi lahko bila 200 milijonov cenejša, se Koroški odmika začetek gradnje proti Slovenj Gradcu.

Obžalujemo, da se je proti neumnim projektom potrebno boriti s pravnimi sredstvi, ampak je vredno: za nas in naše zanamce gre! Se bomo v zgodovino zapisali kot država smotrnih odločitev ali kot država škodljivih projektov, kjer večina izgublja milijarde, da bi peščica zaslužila nekaj drobiža.

Kdor podpira Združene CI, naj pritisne gumb Podpiram.

Vlada izdala Uredbo o DPN Šentrupert - Velenje

Na današnji seji je Vlada RS izdala Uredbo o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj-Koper do priključka Velenje jug (vir).

Uredba, s katero vlada v skladu z Zakonom o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor sprejme DPN, daje podlago za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, na podlagi katerih se izda gradbeno dovoljenje.

Komentar:
Vlada se je odločila sprejeti takšno uredbo, ki jo je zaradi očitnih napak že sama odsvetovala. S tem je požrla obljubo ministra Žarniča, ki je dejal, da bodo ravnali tako, kot jim bo medresorska delovna skupina naročila.
Ampak užaljenost ni razlog za naše delovanje. Iz regionalnega, prometnega, okoljskega in finančnega vidika je namreč ta rešitev slaba. Izbrali pa so jo na podlagi študije variant, ki je dokazano temeljila na prirejenih in celo napačnih podatkih.

V Zasavju kmetje po vseh letih pritoževanja na MOP niso dobili pravde tam. Dobili so jo na sodišču. Se bo zgodovina ponovila?

Kdor podpira Združene CI, naj pritisne gumb "Podpiram."

Iz Dnevnika: Nelagodje ob greenfield naložbi avstrijske Magne Steyr

Foto: Aleš Černivec, Delo

V Dnevniku je 24. decembra 2016 izšel članek Janeza Marušiča, upokojenega profesorja Biotehniške fakultete. V njem opisuje nelagodje ob primeru Magna Steyr v občini Hoče - Slivnica, ker se rušijo uveljavljene sistemske rešitve prostorskega načrtovanja.

Nelagodje je najbrž občutje mnogih, ki spremljamo napovedi o novi tovarni avstrijskega podjetja Magne Steyr v občini Hoče - Slivnica. Videti je, kot da sta država Slovenija in lokalna skupnost postavljeni pred hudo zadrego: če ne bo dovoljenja za pozidavo zemljišča za novo tovarno, ne bo 3000 novih delovnih mest. Delovna mesta zares krvavo potrebujemo. Pozidava prvovrstnega kmetijskega zemljišča, kakršnih je v Sloveniji razmeroma malo in jih zato še posebno, tudi z Ustavo Republike Slovenije, varujemo, pa je huda izguba tudi za lokalno skupnost. (...)

Kmetijska pridelava ekonomsko ne more tekmovati za zemljišča z drugimi dejavnostmi, ki ustvarjajo bistveno več dohodka po enoti površine, na primer stanovanjska pozidava ali pozidavo za trgovino, promet, industrijo. (...)

Odločamo se za tisto lokacijo, na kateri so vplivi (škode) na intrinzičnih kakovostih zemljišč najmanjše in na katerih bodo hkrati najmanjši tudi stroški vlagatelja v novo dejavnost. V krajinskem načrtovanju je ta postopek znan že od 60. let prejšnjega stoletja. Je tudi v jedru splošno razširjenega okoljevarstvenega orodja – presoje vplivov na okolje.

Sedaj imamo v razpravi eno samo lokacijsko možnost, in to vodi vso razpravo o tem, kako se odločiti, v slepo ulico. To je seveda problem prostorskega načrtovanja, ki smo ga, in to se vse očitneje razkriva, povsem razgradili v novi državi. In to se nam je zgodilo potem, ko smo v letih 1984 in 1985 vpeljali v slovensko prostorsko zakonodajo mehanizme za optimizacijo odločitev o rabi prostora ob upoštevanju intrinzičnih kakovosti zemljišč ter hkrati interesov gospodarstva in družbenih skupnosti, vključno z lokalnimi interesi. (...)

Zgornje navedbe močno spominjajo na odločanje o poteku 3. razvojne osi med Velenjem in avtocesto A1. So tudi del enakih postopkov.
Cel članek preberite tukaj: https://www.dnevnik.si/1042757671

Kdor podpira Združene CI, naj pritisne gumb Podpiram.