Gradivo CISD za javno predstavitev 20. decembra 2007

Civilna iniciativa Šaleške doline - CISD nadaljuje boj za sprejemljivo traso. Tu je gradivo, ki so ga pripravili ob nedavni predstavitvi hitre ceste. Obiščite njihovo spletno stran na http://www.cisd.si

VSEM PREBIVALCEM ŠALEŠKE DOLINE

Državni organi Republike Slovenije ob podpori aktualne oblasti Mestne občine Velenje poizkušajo z umestitvijo predlagane trase hitre ceste skozi Šaleško dolino še nadalje degradirati našo dolino, uničevati naše življenjsko okolje, zrak in zdravje prebivalcev. Predlagana trasa s tranzitom preko 20.000 vozil dnevno bo zagrenila življenje ne samo nam, ampak še generacijam naših potomcev, saj je to nepopravljiva investicija.

UPRIMO SE TAKŠNI PRIHODNOSTI!

Vendar pa nismo proti razvoju in se zavedamo potrebe po posodobitvi prometa.

Predlog državnih načrtovalcev je ekonomsko, politično in tehnično neizvedljiv. Slovenija v prihodnjih dvajsetih letih ne bo zbrala sredstev za takšno investicijo. Projektu nasprotuje večina prebivalstva ob trasi, neizvedljiv pa je tudi po tehnični plati.

ZATO PREDLAGAMO URESNIČENJE ENOSTAVNEJŠEGA IN CENEJŠEGA PROJEKTA REŠITVE CESTNIH NAVEZAV IZ ŠALEŠKE DOLINE - TO JE POSODOBITVE OBSTOJEČIH CESTNIH POVEZAV Z AVTOCESTO ŠENTILJ-KOPER.

1. Sedanjo cestno povezavo Velenje – Arja vas je možno razširiti v štiripasovnico in s tem rešiti prometno povezavo tako s Celjem kot priključek na avtocesto.

2. Šaleško magistralo od vasi Gorenje je možno posodobiti do Šentruperta in urediti obvoznice mimo vseh naselij ob trasi.

3. Izdelati je možno novo cestno povezavo Velenje - Polzela in razbremeniti obstoječe cestne povezave do avtoceste.

4. Tranzitni promet skozi Velenje se preusmeri na obvoznico v tunel pod Radojčem (vrh vinsko gorskega klanca – Vegrad) .

5. Nadaljevanje prometne povezave proti Koroški je možno posodobiti po obstoječi trasi.

6. Za razbremenitev mesta se posodobi in z novimi odseki dopolni povezava Hartl – jašek Škale – predor Konovo - Interspar.

7. Zgradi se cesta v Škale med Velenjskim in Škalskim jezerom.

SAMO TAKŠNA REŠITEV POMENI TRETJO RAZVOJNO OS, SAJ GRE ZA REALNO STOPNJO REGIONALNEGA POVEZOVANJA, KI JE V PRIMERJAVI S HITRO CESTO LAHKO REALIZIRANA V ZELO KRATKEM ČASU IN Z REALNIMI VIRI FINANCIRANJA.

PODPRITE JO !

ALPSKA KONVENCIJA

Konvencija o varstvu Alp je mednarodni okvirni sporazum o varstvu naravne dediščine in podpiranju trajnostnega razvoja v Alpah, ki so ga sklenile Avstrija, Švica, Nemčija, Francija, Italija, Liechtenstein, Monaco in Slovenija ter Evropska skupnost. Veljati je začela leta 1995, uporablja pa se v celotnem alpskem prostoru – cca 190.000 km². Pri nas velja v delu severne in zahodne Slovenije, kar je razvidno iz spodnjega zemljevida.

V okviru Alpske konvencije države pogodbenice sklepajo ločene meddržavne dogovore – PROTOKOLE, ki vsebujejo pravila za uveljavitev ciljev za posamezne dejavnosti. Doslej je bilo sklenjenih 10 protokolov, od katerih sta za gradnjo prometnic pomembna predvsem:

Protokol Prostorsko načrtovanje in trajnostni razvoj, ki ga je Slovenija podpisala 20.12.1994, veljati pa je začel 28.4.2004 in

Protokol Promet, ki ga je Slovenija podpisala 6.8.2002, veljati pa je začel 28.4.2004

Protokol Promet (v 3. členu CILJI) navaja zmanjšanje obremenitev in tveganj na mero, ki je sprejemljiva za ljudi, živali in rastline kot tudi za njihove življenjske prostore. Kot ukrep navaja preusmeritev prometa, zlasti tovornega, na železnico.

Nadalje (v 11.členu Cestni promet) navaja:

1. Pogodbenice se odpovedujejo gradnji novih cest višjega reda za čez alpski promet.

2. Cestni projekt višjega reda za znotraj alpski promet se lahko udejanji le takrat, če:

a. je moč z ustreznimi preventivnimi in kompenzacijskimi ukrepi na osnovi rezultata presoje vplivov na okolje doseči cilje določene v črki j 2. odstavka 2. člena Alpske konvencije, ki so (besedilo iz črke j 2. odstavka 2.člena Alpske konvencije):

zmanjševanja obremenitve in nevarnosti v prometu čez Alpe in znotraj njih do mere, ki je znosna človeku, živalim, rastlinam ter njihovim življenjskim prostorom. To se med drugim doseže s povečano prestavitvijo prometa, predvsem tovornega prometa na železnico ter z ustvarjanjem primernih infrastruktur in trgu prilagojenih spodbud brez narodnostne diskriminacije in

b. potreb po prevoznih zmogljivostih ni moč zadovoljiti z boljšo izkoriščenostjo obstoječih cestnih in železniških zmogljivosti, z rekonstrukcijo ali novogradnjo železniških in plovnih infrastruktur ter z izboljšanjem kombiniranega prometa kot tudi z nadaljnjimi prometno-organizacijskimi ukrepi in

c. je presoja smotrnosti pokazala, da je projekt ekonomičen, da obvlada tveganja in da je rezultat presoje vplivov na okolje pozitiven in

d. se upoštevajo plani/programi urejanja prostora in trajnostni razvoj.

3. Zaradi geografskih razmer in poselitvene strukture alpskega prostora, ki vedno ne dovoljuje učinkovitih prometnih povezav s sredstvi javnega prometa, priznavajo pogodbenice v teh odročnih območjih vendarle potrebo po vzpostavitvi in vzdrževanju zadostnih prometnih infrastruktur za funkcionalni individualen promet.

ALI IN KAKO SO ODGOVORNI UPOŠTEVALI ZAVEZE IZ ALPSKE KONVENCIJE IN PROTOKOLOV PRI NAČRTOVANJU TRASE HITRE CESTE 3. RAZVOJNE OSI?

Državljani se organizirajo tudi v Šmartnem ob Paki

Dnevnik, 6.12.2007

Trasa ne sme rušiti naselij in uničevati okolja
Civilna iniciativa Šaleške doline objavila odprto pismo nosilcem gospodarskopolitičnega in družbenega življenja, "prebudili" so se tudi v Šmartnem ob Paki

"Čeprav se je v delu javnosti ustvarila slika, kot da gre za skupino ljudi, ki nasprotuje razvoju in tretji razvojni osi, moramo povedati, da predstavljamo vse krajane vzdolž predlagane trase, ki ne želijo nič drugega, kakor da jim hitra cesta ne bi v celoti onemogočila življenja v krajih, kjer živijo," so v odprtem pismu najodgovornejšim nosilcem gospodarskopolitičnega in družbenega življenja Šaleške doline zapisali člani Civilne iniciative Šaleške doline. V tem času, ko je po prvih obravnavah predvidene trase tretje razvojne osi zavladalo v Šaleški in Savinjski dolini nekakšno zatišje, je to novo opozorilo načrtovalcem trase k novemu premisleku. Oglasili so se tudi občani v Šmartnem ob Paki. Ta občina je sicer sprejela načelno soglasje k predvideni trasi, vendar je skupina občanov prejšnji teden ustanovila civilno iniciativo, ki nasprotuje predvideni trasi skozi to občino.

50-let žrtvovanja za energijo

V Civilni iniciativi Šaleške doline vztrajajo, da je predložena trasa v celoti neustrezno umeščena v prostor in je okolju in ljudem neprijazna. Zato zahtevajo, da morajo načrtovalci upoštevati stališča krajanov vseh krajevnih skupnosti, po katerih bi trasa potekala, ne sme ustvarjati novih nasprotij med ljudmi in krajevnimi skupnostmi. Menijo, da mora največji del trase potekati po tunelih in vkopih in mora biti primerno oddaljena od naselij in zaselkov, ne sme biti moteča za tamkajšnje prebivalstvo. Zato se mora izogibati rudarskim ugrezninam. "Menimo, da si je Šaleška dolina z dosedanjim 50-letnim žrtvovanjem, vse za potrebe slovenske energije, zaslužila pokritje dodatnih stroškov priprave terena za takšne rešitve," so zapisali v pismu in še, da mora biti poleg gospodarskega učinka, ki ga od hitre ceste pričakuje gospodarstvo Šaleške doline, prisotna tudi vpetost hitre ceste v turistični razvoj doline. Ob upoštevanju njihovih predlogov, so zapisali, ne bo treba rušiti stanovanjskih in gospodarskih objektov, manj bo viaduktov, več neokrnjene narave. Civilna iniciativa od ministrstva za okolje in prostor tudi pričakuje jasno in nedvoumno pojasnilo o načrtih Avstrije o možnostih nadaljevanja ceste tretje razvoje osi od Holmca dalje proti severu.

Šmartno ob Paki: "Kitajski zid"

Člani civilne iniciative v Šmartnem ob Paki pa opozarjajo, da o tako pomembni zadevi ni bilo zborov vaških skupnosti, da bi ljudje lahko izrazili svoja mnenja, več kot 300 podpisov občanov pa kaže, da še zdaleč ni res, da se ljudje s predvideno traso strinjajo. Med več pripombami na predvideno traso je za člane civilne iniciative najpomembneje, da bodo izgubili deset odstotkov površine občine, ogrozili podtalnico, trasa je nesprejemljiva tudi z naravovarstvenih in turističnih pogledov, ponovili so tudi, da bi ob taki ureditvi, kot so jo predlagali načrtovalci, v Šmartnem ob Paki postavili "Kitajski zid".

FRANC KRAMER

Članka v Delu, 4.12.2007

Članka o 3. razvojni osi iz časopisa Delo, 4.12.2007. Klikni sliko za večji prikaz.

Povzetek stališč in sklepi s sestanka Parižljanov 16.11.2007

POVZETEK STALIŠČ IN SKLEPI S SESTANKA PARIŽLJANOV do predvidene trase hitre ceste in priključka na hitro cesto v Parižljah,

z dne 16.11.2007

Lista prisotnih je bila predana predstavniku Civilne iniciative Braslovče g Žanu Pižorn.

Po vsestranski in temeljiti obravnavi predvidene umestitve trase hitre ceste skozi občino Braslovče smo krajani Pariželj soglasno sprejeli naslednja stališča in sklepe:

V celoti podpiramo Izjavo za javnost Civilne iniciative Braslovče o umestitvi hitre ceste skozi občino Braslovče z dne 06.11.2007.

Ne nasprotujemo gospodarskemu razvoju. Prepričani pa smo, da je predlagana trasa hitre ceste morda trenutno res najcenejša, njen negativni dolgoročni vpliv na našo občino pa tako velik, da je ob upoštevanju dolgoročnega negativnega vpliva ta trasa gotovo najdražja med predlaganimi možnostmi. Hitra cesta se v prostor umešča za stalno in ne samo za razdobje ene vlade'ali ene generacije, zato mora biti izbira trase utemeljena s strokovnimi kratkoročnimi in dolgoročnimi kriteriji, ki jih morajo sprejeti tudi prizadeti, tj. prebivalci, saj bo takšna ali drugačna odločitev vplivala tudi na potomce.

V celoti se ne strinjamo z argumentacijo župana, ki zagovarja predlagano varianto trase skozi občino Braslovče, ko prikazuje kaj vse nam bo hitra cesta prinesla in kaj vse bomo v primeru potrditve predlagane trase iztržili od države. Temeljni dejavniki razvoja so ljudje. Večino stvari, ki jih navaja župan, bi že lahko imeli, če bi se ustrezno angažirali tako kot so se v nekaterih sosednjih občinah, ki nimajo nič boljših pogojev od naše. Razvoj zahteva od ljudi veliko volje, skupnih naporov in interesov ter včasih tudi odrekanja. Če tega v bodoče ne bo več kot doslej, hitrejšega razvoja v našo občino tudi hitra cesta ne bo prinesla.

V čim večjem številu se moramo udeležiti Zbora občanov za območje občine Braslovče, ki bo v ponedeljek 19.11.2007 v Kulturnem domu Braslovče. Na tem zboru moramo predstaviti in zagovarjati naša stališča.

V četrtek, dne 22.11.2007, ko bo občinski svet občine Braslovče glasoval ali bo podprl predlagano varianto hitre ceste ali ne, moramo biti prisotni pred poslopjem občine v čim večjem številu. Občinski svetniki bodo tako težko glasovali proti volji občanov, ki jih v občinskem svetu zastopajo. Spremljati moramo, kako bo glasoval vsak občinski svetnik posebej in tudi župan. Na današnjem sestanku prisotna svetnika Marija Marovt in Bogdan Trop sta javno izjavila, da bosta glasovala proti predlagani varianti.

V kolikor bo občinski svet podprl predlagano varianto, bomo ponovno organizirali sestanek krajanov Pariželj v petek, dne 23.11.2007 in se dogovorili o nadaljnjih aktivnostih.

Parižlje, 16.11.2007

Zapisal:Andrej Čulk

Bo tretja razvojna os zaobšla Celje?

Članek v NT&RC, ki je izšel 23.11.2007. Klikni nanj za večjo sliko.

Glasovanje o predlagani trasi na občinskem svetu v Braslovčah

V četrtek, 22.11.2007 je ob 18 uri v prostorih občine Braslovče potekala izredna občinska seja, kjer so se svetniki opredelili glede predlagane trase hitre ceste po občini Braslovče. Od petnajstih (15) svetnikov je dvanajst (12) svetnikov glasovalo proti predlagani umestitvi hitre ceste, trije pa so traso F2 podprli. Seji so prisostvovali tudi mediji in občani Braslovč, ki so izid glasovanja pozdravili.

Zahvala za zavrnitev predlagane trase hitre ceste

Spoštovani člani Občinskega sveta Braslovče,

Spoštovani župan g. Balant,

Zahvaljujemo se vam za Vašo odločitev za zavrnitev predlagane trase hitre ceste skozi Občino Braslovče.

Cenimo tudi Vašo odločitev, da ste prisluhnili upoštevali glasove in želje nas krajanov. Zavedamo se, da je bila dilema težka in da zavrnitev trase marsikje ne bo sprejeta z naklonjenostjo.

Ob tem želimo, da svojim sogovornikom na državnem nivoju ali v sosednjih občinah pojasnite, da prebivalci Braslovč ne zavračamo trase hitre ceste zaradi tega ker »gre čez naša dvorišča in vrtove«, pač pa v prepričanju, da je možno umestiti hitro cesto v prostor med Velenjem in Savinjsko dolino na način, ki bi v bistveno manjši meri prizadel okolje zemljišč in druge naravne vire, manj ločil prebivalce, v mnogo manjši meri degradiral prostor obenem pa omogočil krajšo in hitrejšo povezavo Velenja in Koroške z Osrednjo Slovenijo.

Znano je, da tisto, kar se danes zdi najcenejša investicija jutri zanamci zelo drago plačujejo v obliki rente onesnaženega in degradiranega okolja. Slovenija je revna s prostorom in z naravnimi viri, posebej kmetijskimi. Dobro gospodarjenje s prostorom je le tako, ki ustvarja razvojne možnosti IN ki dolgoročno ne predstavlja takšnega bremena kot bi bila hitra cesta po sredini doline Občine Braslovče.

Zavedamo se, da je bivanje v bližini glavnih prometnih povezav lahko velika prednost. Zato želimo, da načrtovalci čim prej ponovno ovrednotijo ostale možne trase s pomočjo dodatnih okoljskih kazalcev in naravoslovnih strok ter tako omogočijo Korošcem in Velenjčanom nove razvojne možnosti.

Civilna iniciativa Občine Braslovče

Dr. Borut Vrščaj - Mnenje k predlagani trasi hitre ceste skozi občino Braslovče

Mnenje k predlagani trasi hitre ceste skozi občino Braslovče

Tla

Tla, zemlja, ljudsko prst, so naravni vir. Tla so osnova življenja na kopnem; čistijo in napajajo podzemno vodo, omogočajo pridelavo hrane, skladiščijo CO2 in zmanjšujejo učinek tople grede. To so samo nekatere najbolj znane funkcije tal. Premalo je znano, da so tla temelj vsakega življenja na kopnem. S tlemi se kot stroka ukvarja pedologija (pedon= grško tla).

Tla so različne kakovosti. Kakovost ( in s tem primernost tal za različne namene) je merljiva kategorija in jo ocenjujemo ter vrednotimo pedologi (strokovnjaki za tla) na podlagi znanih metod.

Kakovost tal

Kakovost tal se lahko slabša, tako do te mere, da tla ne morejo več celovito opravljati svoje vloge v okolju in koristi za človeka in ostala živa bitja. Grožnje tem so v Evropi predvsem zmanjševanje količine organske snovi (humusa), zakisovanje, onesnaženje s težkimi kovinami (ki prehajajo v hrano in s tem vplivajo na zdravje ljudi in živali), erozija, zemeljski usadi, prevelika zbitost, itd. Vse to so degradacije , pri katerih pa tla izgubljajo le del svojih sposobnosti. Najhujša degradacija tal , ki jo zaradi njene narave obravnavamo posebej, je pozidava zemljišč. V primeru pozidave (urbanizacije) tla ne izgubijo le del svojih potencialov, ampak so ti v celoti izničeni. Gre za popolno uničenje in s tem prekinitev vseh koristi, ki jih tla nudijo. Zato smatramo urbanizacijo za najhujšo grožnjo tlem.

Uničenje tal ni kratkotrajno, saj tla nastajajo izredno dolgo. Tla, ki pokrivajo dno Braslovške doline so nastajala deset tisoče let, mnogo dlje od obstoja civilizacije. Tako ima vsak ne dovolj premišljen poseg v tla in predvsem njihovo uničenje, posledice tudi za mnoge rodove zanamcev.

Varovanje tal

Evropa in posebej Slovenija se srečuje s hudimi degradacijami tal. Zato so države Evropske skupnosti in predvsem Evropska komisija prepoznale vlogo in pomembnost tal za obstoj, okoljsko skladen vzdržen razvoj v Evropi. Septembra 2006 je po štirih letih priprav predlagala Evropskemu parlamentu v sprejem Strategijo varovanja tal v Evropi in Predlog uredbe za zaščito tal, ki bo osnova za nacionalne zakonodaje. Tako so tla kot tretji temelj zdravega okolja postavljajo ob bok zraku in vodi, katerih varovanje smo s pomočjo evropske zakonodaje že regulirali.

Tla Braslovške doline

Kakovost evtričnih rjavih tal prodnega zasipa Občine Braslovče je znana; tla spadajo med najboljša v Sloveniji. To so prebivalci spoznali že davno v preteklosti in jih zaradi tega (tudi s pomočjo države) ustrezno ščitili. Stara naselja, kot so Braslovče, so nastala in vztrajala in vztrajala na bistveno slabših tleh ilovnate terase pod Dobrovljami ali pa so se stiskala na vzpetinicah na obrobju doline oziroma rečne struge. Tok Savinje so uravnavali in ščitili dno doline. Kakovostna tla in ustrezna klima so skozi zgodovino dajala Braslovčam možnost dobrega življenja in prepoznavnost skozi njihov tradicionalni pridelek- hmelj.

Predlagana trasa hitre ceste

Površina pod traso

Trenutno predlagana trasa hitre ceste skozi Občino Braslovče no dovolj premišljena, saj poteka po najboljših tleh. Površine, ki jih bo zavzela sama trasa, vsi priključki, deviacije, nove povezovalne poljske poti, krožišča in nasipi ter brežine, močno presegajo površino, ki je bila okvirno podana. Z vidika površine predstavlja trenutno umestitev hitre ceste dolgoročno nesmotrn in predvsem nepremišljen poseg v prostor. Nekateri primeri umestitve deviacije in priključka (Topovlje- Parižlje) so očiten primer nesmotrnega oziroma neracionalnega uničevanja naravnega vira.

Višinske kote trase

Ni še docela znano ( (vsaj predstavljeno ni bilo ustrezno) ali bo cesta potekala po nasipu ali bo vkopana. V primeru nasipa bo onesnaževanje s ceste imelo večji doseg in vpliv na tla in pridelke okoliških kmetijskih zemljišč. V kolikor bo trasa vkopana, bo potrebno tako kot na AC v okolici Trnave, izvesti gradbene ukrepe za zaščito pred visoko podtalnico. V tem primeru bo nivo podtalnice padel, kar bo verjetno imelo zaznaven vpliv na sušnost kmetijskih zemljišč v dolini.

Drobljenje zemljišč

Kmetijska pridelava lahko, posebej v pogojih tržne konkurence, uspešno poteka na dovolj velikih in sklenjenih površinah. Predlagana trasa nedopustno nadalje drobi kmetijske površine. S tega vidika je nesprejemljiva za kmetijce, saj bo razdrobljenost močno poslabšala ekonomiko pridelave in s tem konkurenčnost. Primeri fragmentacije sklenjenih hmeljišč, kot jih je opaziti na trasi skozi dolino, (primer Male Braslovče, ob pokopališču, Parižlje, Topovlje, itd.) so v tem ozkem prostoru nedopustna

Mnenje k predlagani trasi

Med Velenjem in Savinjsko dolino je bilo ovrednotenih več tras. Kot najboljšo so javnosti predstavili dolinsko traso skozi Občino Braslovče. Vendar je nujno potrebno povezavo Koroške in Velenja možno izvesti po krajši trasi, po treh in zemljiščih bistveno slabše kakovosti.

Predlagana trasa:

- trasa je neracionalna z vidika varovanj tal kot naravnega vira in v tem v nasprotju z najnovejšimi smernicami Evropske komisije v smislu varovanj tal, možno je poiskati traso, ki je krajša, posega v manj kakovostna tla in je s tem sprejemljivejša tudi za Koroško regijo in Velenje.

- V prevelikem obsegu uniči najboljša tla Občina Braslovče in širše v Savinjski dolini in je kot taka v nasprotju z načelom trajnostnega razvoja.

- Priključki, deviacije ter krožišča in adaptacije obstoječe ceste so načrtovane tako, da dodatno zavzemajo zelo velike površine in jih je kot take potrebno v celoti zavrniti;

- Trasa v preveliki meri fragmentira najboljša kmetijska zemljišča, saj se v ničemer ne prilagaja parcelnim mejam. Z izvedbo te trase bi bil gospodarski razvoj pridelovalcev ob trasi poslabšan.

- Izgradnja načrtovane trase bo v primeru vkopavanja posegla v nivo podzemnih voda in s tem vplivala na kmetijsko pridelavo.

- Trasa bo z onesnaževanjem (emisijami prometa) zmanjšala kakovost tal in pridelkov ob trasi, ti pa v bodočih zaostrenih pogojih pridelave zdrave in ekološke hrane ne bodo več ustrezni.

Iskanje rešitev

Razvoj prometno zapostavljenih regij je nujen. Dvig kakovosti življenja lokalnih prebivalcev tudi. S strokovnim pristopom je možno poiskati takšno traso hitre ceste, ki v bistveno manjši meri degradira tla in okolje ter je mnogo bolje umeščena v prostor lokalne skupnosti. Umeščena na način, da bo resnično generator razvoja, ne pa delitev, vir onesnaževanje in degradacije življenjskega okolja sedanjim prebivalcem in mnogim rodovom zanamcev.

Trenutki predlog hitre ceste je možno smatrati kot primer izrazito ozko sektorskega načina planiranja rabe prostora, brez najmanjšega upoštevanja naravnih virov in danosti, brez upoštevanja degradacije tal ter dolgoročnih socialnih in naravovarstvenih posledic. Predlog je kot tak možno jemati kot docela nepremišljen ter med strokami neusklajen in ga je zato potrebno kategorično zavrniti.

Mnenja sem, da je bo sodelovanju različnih strok možno:

- poiskati takšno traso, ki bo omogočala razvoj Koroške regije in Velenja;

- poiskati možnost cestne povezave Zgornje Savinjske doline;

- omogočiti razvoj lokalne skupnosti Braslovče in sosednjih občin;

- bistveno v manjši meri uničiti kakovostna tla;

- močno zmanjšati fragmentacijo kmetijskih zemljišč in s tem ohraniti kmetijsko pridelavo kot del gospodarstva v Braslovčah.

Skladen in predvsem dolgoročno vzdržen prostorski razvoj, je možen ob upoštevanju multidisciplinarnega pristopa k načrtovanju rabe tal.

V Sloveniji imamo na voljo znanja in podatke, da to dosežemo v dobrobit sedanjih in prihodnjih generacij.

Dr. Borut Vrščaj, univ.dipl.ing.agr., pedolog

Analiza prometnih tokov

Analiza prometnih tokov iz smeri avtoceste A1 in Zgornje Savinjske doline proti Velenju. Podatki so iz leta 2005.

Na prvi risbi vidimo, da na odseku vas Gorenje do Pesja dnevna obremenjenost ceste 6200 vozil. Ta vozila predstavljajo ves promet iz Zgornje Savinjske doline in dela Spodnje Savinjske doline.
Med Polzelo in Velenjem se dnevno pelje 2200 vozil, ki predstavljajo tokove iz Spodnje Savinjske doline.
Med vasjo Črnova in Velenje pa se dnevno pelje 16000 vozil! Ta vozila, poleg tam ležečih krajev, prihajajo iz smeri Celje in Žalec ter Dobrna.

Druga risba prikazuje za kakšen faktor se je promet na posameznem odseku povečal ali zmanjšal med letoma 2001 in 2005.

Primer Trebnje

Tako je potekala predstavitev dveh variant avtoceste mimo Trebnjega aprila 2004. Predstavili so upodobitve tras, okoljske vplive, ceni izvedb, prometnein turistične vidike ter razvojne značilnosti tras...

... in tako bi morala biti predstavljena vsaka variantna rešitev trase 3. razvojne osi.

OBČINSKI SVET ali Kdo odloča o hitri cesti

Na sliki vidite, kdo so svetniki občine Braslovče in kje živijo. Oni bodo na seji občinskega sveta odločali o sprejemu ali zavrnitvi trase.
Klikni sliko za večji prikaz.

Ugovor na predlagano varianto umestitve hitre ceste

CIVILNA INICIATIVA BRASLOVČE

Na osnovi ustanovitvenega zbora civilne iniciative občanov Občine Braslovče z dne 06. novembra 2006, ponovnega razširjenega sestanka odbora civilne iniciative z dne 14. novembra 2007 in po razgovoru z županom in obema podžupanoma občine Braslovče z dne 12. novembra 2007

VLAGAMO UGOVOR

na predlagano varianto umestitve hitre ceste na območje občine Braslovče.

1. Občani Občine Braslovče do sedaj nismo imeli nobene možnosti sodelovanja pri projektu, ki neposredno poseže v kvaliteto in usodo našega življenja.

2. Kvaliteta našega življenja bi bila v tem primeru trajno prizadeta v naslednjem:

- izguba rodovitne zemlje, ki predstavlja nenadomestljiv in neobnovljiv naravni vir, ki je dan samo enkrat. Grozi propad nekaj perspektivnih hmeljarskih kmetij in osiromašenje še več drugih kmetij.

- prej omenjeno je v nasprotju z vsemi državnimi usmeritvami v zvezi s posodabljanjem kmetijskih gospodarstev in sistemom ekološkega kmetovanja

- uničena bi bila podtalnica, saj je Savinjska dolina pomemben bazen talne vode

- uničena bi bila rodovitna zemlja na območju ceste zaradi izpušnih plinov, saj bi dnevno peljalo po njej preko 20.000 vozil

- uničen bi bil zrak s strupenimi (PbOx, NOx, SO2,CO in drugimi) dimnimi plini v Savinjski dolini, ki je dejansko kotlina, v kateri se bi akomulirali izpušni plini z zdravju škodljivimi primesmi in posledično velikimi zdravstvenimi težavami tu bivajočega prebivalstva

- močno se bi spremenila mikro klima (nastanek nižinskega ozona in nižinske tople grede, povečanje pojava megle)

- v vseh prej navedenih primerih niso bili okoljski vidiki niti minimalno upoštevani

- motenost zaradi hrupa v vseh naseljih ob predvideni trasi bi bila velika, saj so nekateri deli naselij neposredno ob predvideni trasi

- močno bi bila prizadeta čustva občanov. V nobenem primeru ne bi mogla cesta potekati dovolj daleč od pokopališča, saj jo omejuje naselja Preserje, na zahodni strani pa plinovod in naselje Braslovče. Ali si lahko predstavljate pogrebne obrede ob hrumenju tovornjakov?

3. Območje Občine Braslovče je bilo do sedaj na področju urejanja prostora močno prizadeto s cesto Ljubljana – Celje, avtocesto Ljubljana – Maribor, dvema plinovodoma, regionalno cesto Šentrupert – Letuš (Logarska dolina), da k temu ne prištejemo še letalskega koridorja. Ali še nismo dovolj žrtvovali?

4. V vseh razvojnih aktih Občine Braslovče je turizem postavljen na prvo mesto zaradi gradu Žovnek, ki je rodbinska hiša knezov Celjskih, braslovške cerkve Marijinega Vnebovzetja, kot ene najstarejših cerkva na Slovenskem, vrste ribnikov in jezer ter še vrste drugih značilnosti občine. Umestitev hitre ceste bi preprečevala obisk teh kulturnih in naravnih znamenitosti, saj bi bila cesta tranzitna.

5. Nihče ni pomislil na divje živali. Preko doline poteka več poti, po katerih se selijo divje živali iz zahodnih območij občine v vzhodna območja ob Savinji in nazaj. Živali se bodo v vsakem primeru držale tisočletnih poti in s tem ogrožale promet, povzročale prometne nesreče in velike škode (Na to temo je bilo že veliko napisanega). Podhodi ničesar ne rešijo, saj živali ni mogoče na silo v nekaj prisiliti.

6. Nikjer ni nakazane rešitve za primer, če bi reka Savinja pod Letušem prestopila bregove. Tak primer je bil že nekajkrat. V tem primeru bi nasip, po katerem bi potekala predvidena hitra cesta, predstavljal oviro, da se reke vrne v svojo strugo. Poplavno ogrožene bi takoj bile vasi Zgornje Gorče, vzhodni del Braslovč, Rakovelj, Spodnjih Gorč in Glinj, v celoti vasi Poljče in Zakl. Na koncu pa bi bila v celoti poplavljena avtocesta Ljubljana - Maribor na relaciji cestninska postaja Vransko do mostu preko reke Savinje, saj je ta pod nivojem Savinjske doline. To bi bila najhujša katastrofa, o kateri je bolje, da niti ne razmišljamo.

7. Nedvomno ni namen načrtovalcev poslabšati življenje občanov Občine Braslovče, vendar se sprašujemo, kako bodo skoraj osem metrov visoki nadvozi (teh naj bi bilo kar šest) kvarili naravno okolje in estetski videz pokrajine, ki je pred leti prejelo laskav naziv »Najlepša evropska vas«.

8. Gledano iz vidika preteklosti predvidena hitra cesta odstopa od vseh zgodovinskih načel. Takrat so ceste povezovale. »Jantarska cesta«, ki je povezovala evropski sever (nordijske pokrajine) z evropskim jugom (Grčijo) je potekala tudi skozi območje sedanje Občine Braslovče, vendar po obrobju doline. Rimska cesta Celeia – Emona je prav tako prečkala območje sedanje občine Braslovče, a tudi takrat po robu. Tudi avstrijska »bela cesta« Dunaj – Ljubljana se je držala robov. Vse prej navedene ceste so povezovale in niso posegale v lepote pokrajine.

Šele najnovejši čas je grobo posegel v pokrajino, saj je že AC Maribor – Ljubljana zarezala globoko rano v pokrajino in Občino Braslovče razdelila na južni in severni del, ki sta med seboj povezana samo preko nadvozov. Sedaj grozi ponovno deljenje (rezanje). Severni del bi, ne samo s cesto, ampak tudi z okoli 150 cm visokim nasipom, na katerem naj bi bila cesta, razdelili na dva dela, ki ju bi povezovali le z nenormalno visokimi neestetskimi nadvozi. Že tako majhna občina, bi bila v svojem nižinskem delu razrezana kar na tri dele, kar pomeni razdruževanje, in ne povezovanje, ker naj bi ceste od davne preteklosti dalje delale.

9. Nikjer ne zasledimo niti ene možnosti napredka.

Prilagamo:

Izjavo za javnost

Podpise občanov

Vodja odbora civilne iniciative

Janko Perger

Sporočilo za medije, 12. nov. 2007

Predstavniki Civilne Iniciative Braslovče smo se v ponedeljek, 12.11.2007, sestali z županom in podžupanoma in predstavili stališča iniciative glede nestrinjanja umestitve hitre ceste v občino Braslovče.

Sporočeno je bilo, da bo župan v začetku naslednjega tedna sklical zbor občanov, kjer bo predstavljen predlog trase skozi občino Braslovče.

CIB je do sedaj zbral cca. 1000 podpisov proti umestitvi hitre ceste.
Z zbiranjem podpisov za dosego cilja preprečitve gradnje še nadaljujemo.

Odbor CIB

Več informacij na : http://cibraslovce.blogspot.com

IZJAVA ZA JAVNOST CIVILNE INICIATIVE BRASLOVČE

O UMESTITVI HITRE CESTE SKOZI OBČINO BRASLOVČE

Zbor 6/11-2007 v Braslovčah

1. Občani Braslovč zahtevamo aktivno sodelovanje pri obravnavanju tako obsežnega projekta, ki bistveno posega v naše okolje in kvaliteto življenja.

2. Gre za usoden projekt, ki zadeva občino Braslovče, zato se je potrebno zavedati odgovornosti za našo sedanjost in prihodnost naših potomcev.

3. Civilna iniciativa Braslovče ocenjuje, da je projekt 3. razvojne osi potreben za razvoj Slovenije, vendar ni pravilno umeščen, saj je predviden center tretje osi s tako predlagano traso izključen.

4. Predlagana umestitev trase skozi občino Braslovče je nesprejemljiva zaradi vrste slabosti: gospodarskih ( zmanjšanje kmetijskih površin), ekoloških, prometnih (dve vzporedni cesti na jugu, že obstoječa Štajerska avtocesta), naravovarstvenih, turističnih, estetskih ( nadvozi, ograje), organizacijsko- infrastrukturne ureditve (občina je razklana na tri dele),degradacije prostora in razvrednotenja zemljišč in objektov.

5. Zahtevamo, da je potrebno traso umestiti izven območja občine Braslovče.

6. Nesprejemljivo je vsiljevanje in ponujanje edine možne rešitve za umestitev hitre ceste v prostor skozi občino Braslovče,ker je na voljo več primernejših variant.

7. Zahtevamo, da se spodnja Savinjska dolina na območju občine Braslovče ohrani takšna kot je.

8. S svojimi stališči in z aktivnostmi bomo v bodoče skrbeli za obveščenost in osveščenost.
9. Zahtevamo, da bo takšne predloge podprl tudi Občinski svet občine Braslovče.

10. Zahtevamo, da se župan občine Braslovče opredeli proti umestitvi hitre ceste v prostor, ki je trenutno načrtovan.
    

Braslovče, 6/11-2007,

Za Civilno iniciativo Braslovč:
Jani Perger
Štefan Obal
Stane Hrušovar
Domen Marovt
Franc Kralj
Boris Jeseničnik
Andreja Jelen
Jolanda Šporn

3. razvojna os in občina Braslovče

Odprto pismo županu in svetnikom Občine Braslovče

Spoštovani gospod župan Marko Balant, cenjeni svetniki občinskega sveta Občine Braslovče!

Kljub temu da v civilni iniciativi za kvaliteto življenja v občini Braslovče verjamemo, da boste s pomočjo argumentov uspeli trezno razmisliti in izglasovati odgovorno odločitev, ki bo koristna za celotno občino Braslovče in v interesu večine njenih prebivalcev, vseeno čutimo dolžnost, da vas glede na zadnje dogodke vendarle pozovemo k razmisleku in odgovornemu ravnanju.

Vaše oklevanje o odločni zavrnitvi trase hitre ceste skozi teritorij občine Braslovče namreč kaže, da v občinskem svetu oklevate ter iščete morebitna opravičila in razlage k temu, da bi občina in občani Braslovč plačali novi davek za razvoj cestne infrastrukture v regiji. Občina Braslovče je namreč doslej že donirala veliko nenadomestljivih resursov – kmetijskih zemljišč za t.i. nacionalne interese, predvsem ko imamo v mislih urejanje cestne infrastrukture – trasa avtoceste Maribor –Ljubljana teče namreč tudi skozi občino Braslovče, prav tako teče skozi občino Braslovče velik del trase primarnega plinovoda.

Odločno podpiramo vse infrastrukturne projekte, ki občini Braslovče in občanom prinašajo koristi, hkrati pa prav tako odločno zavračamo vse tiste, ki občini in občanom Braslovč prinašajo škodo in trajno izgubo kvalitete življenja na račun krajev in projektov, s katerimi nismo v ničemer povezani in od katerih tudi v prihodnosti ne bomo imeli nobenih koristi, razen dejstva, da bomo živeli v bolj onesnaženem okolju zaradi bistveno povečane količine izpušnih plinov, da bomo priča povečanem hrupu, ki ga v sedanje podeželsko okolje prinaša povečan tranzitni promet, da bomo občani še bolj izpostavljeni z vidika cestne in prometne varnosti in da bodo turisti, ki so se sedaj še ustavili ob naših kulturno zgodovinskih in turističnih znamenitostih poslej prepoznali občino Braslovče kot kraj, znan po morebitno lepo urejenih sanitarijah na poti v drugo turistično destinacijo v zgornje savinjski dolini.

Sedanji projekt izgradnje nove hitre ceste, ki bi občino Braslovče ponovno razklal na dvoje, presega vse opcije gospodarnega in odgovornega obnašanja do naše sedanjosti in prihodnosti.

Zaradi tega ne razumemo, zakaj se ni občinski svet pod vodstvom župana Marka Balanta že v dosedanjih obravnavah odločno zavzel za interese občine in občanov Braslovč in takoj zavrnil rešitev, ki bi traso hitre ceste skozi Šaleško dolino speljala v smer družbeno in krajinsko sprejemljivih rešitev. Občani ne razumemo samozadostnosti, s strani volivcev izvoljenih občinskih predstavnikov, ki vam ne pride na misel, da bi v roku, v katerem naj bi sprejeli usodno odločitev organizirali javno obravnavo, poiskali stik z občani, jim predstavili morebitne prednosti oz. slabosti predvidenega projekta z vidika občanov in občine Braslovče, dolgoročne vplive in posledice ter nenazadnje povprašali za mnenje tiste, katere zastopate in v interesu katerih naj bi delovali v občinskih organih upravljanja. Namesto tega pa še vedno razpravljate o varianti, ki lahko ne samo škodi občini in občanom Braslovč, ampak tudi zavre naš nadaljnji razvoj. Ceste namreč tudi v Sloveniji gradimo zato, da povezujejo in ne razdvajajo. Zato apeliramo na racionalno in odgovorno odločanje v občinskem svetu, ki bo v duhu interesov občine in občanov Braslovč.

Še vedno namreč verjamemo, da je v občinskem svetu toliko sposobnosti, razmisleka in toliko odgovornosti do svojih sokrajanov in soobčanov, ki nas spoštovani svetniki pri tovrstnem odločanju predstavljate in zastopate na podlagi volilnih rezultatov, da boste nemudoma in odločno zavrnili možnosti izgradnje trase hitre ceste na način in v smeri, ki bi Braslovče za vedno razklala na dvoje, njenim prebivalcem pa uničila življenjsko okolje ter možnost nadaljnjega razvoja. Odločno smo proti hitri cesti tudi zato, ker bi uničila naše kmetijske, krajinske, turistične in druge gospodarske ter razvojne potenciale.

Ter predvsem in tudi zato, ker kljub skrbni analizi ne moremo odkriti katere so tiste prednosti predlagane trase hitre ceste skozi občino Braslovče, ki bo občanom in občini Braslovče zagotovila prednosti pred ostalimi na področju prihodnjega razvoja z vidika boljše kvalitete življenja vseh občanov, sedanjih in bodočih.

Spoštovani gospod župan in svetniki občinskega sveta Občine Braslovče,

pozorno bomo spremljali nadaljnji potek dogodkov, povezan s to tematiko, in v primeru nadaljnjega izigravanja našega zaupanja s strani izvoljenega župana in občinskih svetnikov ustrezno ukrepali z zakonsko predvidenimi in dovoljenimi sredstvi. Pri svojem odločanju imejte v mislih predvsem dejstvo, da glasujete in sprejemate odločitve v imenu več kot 5000 občanov občine Braslovče, ki so vam na volitvah zaupali mandate v upanju in prepričanju, da ste zrele osebnosti za sprejem pomembnih strateških odločitev za prihodnost občine in kvaliteto življenja občanov v občini Braslovče na podlagi argumentov in ne na podlagi raznih političnih pritiskov in morebitnih osebnih koristi.

Civilna iniciativa Braslovče

Braslovče, 6.11.2007