Friday 21 January 2011

Odškodnine in razlastitve

Money, Money, MoneyImage via Wikipedia
Predlog Zakona o umeščanju prometne, energetske in vodne infrastrukture prinaša precejšnje novosti tudi glede postopkov prisilnega pridobivanja zemljišč (razlastitve, služnosti...) in posledično tudi postopek plačila odškodnine razlaščencem.

Ker je država ugotovila, da je pri cenilcih nepremičnin, ki morajo vsi upoštevati mednarodne standarde (ki pa ne vsebujejo enotnega „recepta“) prišlo pri ocenjevanju vrednosti nepremičnin pri ocenitvi iste nepremičnine do odstopanj, želijo z novimi določili ta subjektivni pristop „objektivizirati“.
Želijo poenotenje obravnavanja lastnikov razlaščenih nepremičnin vzdolž celotne trase. 
Kar pa je zagotovo sporno, saj trasa poteka po različnih območjih, kjer nepremičnine dosegajo različne vrednosti ne glede na to, da so nepremičnine že sicer različne po namenu, velikosti, ohranjenosti in po drugih lastnostih. S tem zakonom želijo urediti način določanja  vrednosti nepremičnin in odškodnin zaradi razlastitev. Zakon tako za te namene predvideva vzpostavitev sistema ocenjevanja nepremičnin z uporabo sistema množičnega vrednotenja kot osnovo pri ocenjevanju vrednosti nepremičnin in določanju odškodnin. To je nedvomno sporno, saj je jasno, da so vrednosti nepremičnin po sistemu množičnega vrednotenja ocenjene „prenizko“.

Nihče ne bi svoje nepremičnine prodal za ceno, ki smo jo državljani dobili z obvestilom GURSA za potrebe množičnega vrednotenja. Zakon sicer to predvideva za osnovo, pri čemer daje možnost, da se za potrebe ocenjevanja dodajo še nekakšne metodološke nadgradnje, za katere se pa še ne ve jasno, kaj so to.


Zagotovo ima država jasen cilj, in in sicer čimbolj na minimum znižati stroške, ki gredo v primeru gradnje infrastrukture (npr. hitre ceste) na račun odškodnin ljudem, ki so si težko  zgradili svojo nepremičnino. V zakonu pogrešam izraz „poštena tržna vrednost“, ki bi bila razlaščencu za garancijo. Vsaka nepremičnina bi se morala skladno z mednarodnimi standardi ocenjevati po tem načelu. Predlog zakona predvideva, da se bo nepremičnina ocenila na podlagi tržne cene (izpuščena je beseda „poštena“), ki bo določena na podlagi sistema množičnega vrednotenja nepremičnin in metodologij ocenjevanja, ki pa še sedaj ni znana, ampak je prepuščena podzakonskemu aktu. Posebej je določeno v predlogu zakona, da se bo pri ocenjevanju zemljišč upoštevala namenska raba po stanju prostorskih načrtov pet let (!) pred dnevom, ko je bila dana pobuda (!) za pripravo državnega prostorskega načrta.

Ni prezreti tudi določbe predloga zakona, da se pri javni razgrnitvi razgrinjajo tudi podatki o vrednostih nepremičnin na predvideni trasi, s čimer bodo lastnikom predstavili informativne podatke, ki se nanašajo na vrednosti nepremičnin in ki bi dale lastnikom realno predstavo o vrednosti njihovih nepremičnin, pri čemer pa „dobrodušno“ pristavljajo, da ta predstavitev ne pomeni dejanske cene kasnejšega odkupa. Takšen predlog zakona  je tako v delu, ki ureja odškodnine oz. razlastitve preveč posplošen.

Prav tako je po trenutno veljavni zakonodaji določeno, da razlastitev ni dovoljena, če ima država na razpolago drugo ustrezno nepremičnino, je pa iz iz predloga zakona to „izpuščeno“, torej se sedaj ne ugotavlja več ali država z drugo nepremičnino razpolaga ali ne. Predlog zakona nalaga ministrstvu, da bo pripravil v sistemu množičnega vrednotenja nepremičnin metodologije ocenjevanja nepremičnin. 

Pričakujemo, da bo omenjeni zakon, z vsemi posledicami, sprejet kmalu.
Enhanced by Zemanta

Tuesday 4 January 2011

Hitra cesta mimo Braslovč?

Election night crowd, Wellington, 1931Image by National Library NZ on The Commons via Flickr
Občani Braslovč se še spominjamo trenutka, ko nam je velenjski urbanist, gospod Vučina, v Braslovškem kulturnem domu sporočil, da je računalnik kot najbolj ugodno od šestih možnih izbral traso hitre ceste od Velenja mimo Braslovč do avtoceste Maribor-Ljubljana (A1).
Presenečenje in ogorčenje občanov Braslovč je bilo veliko. Zbor krajanov v kulturnem domu je bil spontan, sporočilo zbora jasno – hitre ceste mimo Braslovč nočemo. Formirala se je Civilna iniciativa Braslovče (CIB). Občinski svet je na seji z veliko večino sprejel sklep, da ceste mimo Braslovč ne podpira. Občinska uprava je na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), ki vodi postopke umeščanja hitre ceste v prostor, poslala obvestilo občinskega sveta, da ceste mimo Braslovč ne želimo.
CIB, v katero se je vključilo veliko strokovnjakov z različnih področij, je proučila razpoložljivo dokumentacijo in dokazala, da je bil postopek izbora »najboljše trase« zavajajoč.
O umestitvi hitre ceste v prostor sta bili narejeni dve študiji. Prva je zahodne variante mimo Braslovč odsvetovala. Predvidevamo, da takšen nasvet za Velenjčane ni bil sprejemljiv, zato so preko svojih vplivnih mož in z denarjem dosegli, da je bila par mesecev kasneje izdelana druga študija. V tej drugi študiji so Velenjčani dosegli (zmanipulirali?), da je bila kot najboljša trasa izbrana trasa F2 od Velenja do Šentruperta in sicer za malenkost boljše ocenjena kot trasa Velenje –Arja vas (F6). V brošuri, ki jo je izdala CIB (dosegljiva je tukaj: "3. razvojna os: Analiza vrednotenja tras"), je dokazano kup nepravilnosti in namernih zavajanj pri izboru tras. Kot primer naj navedemo, da je v reviziji projekta izbora tras,ki jo je naročil MOP, recenzent dr. Peter Lipar v reviziji odsvetoval traso F2, v sklepu revizije pa predlagal ponovno proučitev variant, vendar so ga gladko prezrli. Zakaj?
CIB je dosegla, da so izbor tras proučili tudi na Ministrstvu za kmetijstvo. Minister za kmetijstvo  g. Jarc se je negativno opredelil do variante F2, pri čemer je imel v mislih zaščito najboljših kmetijskih zemljišč, saj je opozoril na (po našem mnenju namerne) napake Okoljskega poročila pri obravnavi kmetijskih zemljišč.
Ob sprejemanju sklepov za začetek priprav Državnih Prostorskih Načrtov (DPN) za severni del hitre ceste za odsek F2 sklep ni bil sprejet. Vpliven in bogat Šaleški lobi pa je par dni pred državnimi volitvami dosegel, da so morali ministri na vrat na nos prihiteti na dopisno sejo vlade v Velenje. Ob prisotnosti Velenjskega župana g. Meha je moral kmetijski minister toliko popustiti, da so lahko pogojno sprejeli sklep o začetku priprave DPN za traso F2.
Prepričani smo, da je šlo za predvolilno matematiko bivšega premiera g. Janše. Kljub temu, da je moral kmetijski minister pod prisilo malo popustiti, je ostalo ministrovo opozorilo na napake Okoljskega poročila in njegova zahteva po proučitvi primernejših tras. Volitve se kljub temu za nekatere niso izšle, CIB pa upa, da se tudi nesmiselna trasa F2 ne bo izšla.
CIB je na veliko naslovov poslala zahtevo po ponovnem vrednotenju tras, zahtevo po vmesni evalvaciji in računskemu sodišču več pobud za revizijo. Velika škoda je, da, kljub sklepu zbora občanov Braslovč in navkljub sklepu občinskega sveta občine Braslovče, bivši župan ni želel sodelovati pri vlaganju zahtev za ponovno vrednotenje tras.
Od dopisne seje bivše vlade pa vse do danes so javne informacije glede poteka umestitve hitre ceste blokirane. CIB je v Braslovče pripeljala veliko ministrov in poslancev različnih strank in jim skušala obrazložiti, zakaj je trasa F2 mimo Braslovč nesmiselna. Vzroki so jasni: F2 uniči v slovenskem merilu najboljša namakana kmetijska zemljišča, je bistveno dražja kot druge možne variante in ne poteka na relaciji z največ prometa (Velenje –Arja vas).
Če so vse avtoceste, ki smo jih do sedaj zgradili v Slovenji, stale 6 milijard evrov, bi hitra cesta (ki je nižjega ranga kot avtocesta) od A1 do Avstrije stala 1,5 miljiarde evrov, odsek od Šentruperta do Velenja pa bi stal 400 milijonov evrov (zgolj 17 km ceste). Gotovo gre za najdražjo gradnjo po km ceste doslej.
Strokovnjaki MOP-a so morali v Državnem svetu na soočenju s CIB-om priznati, da je trasa F2 bistveno dražja kot druge možne trase.
Zgodba, zakaj in kako Šaleški lobi izsiljuje traso F2, se zbistri ob spremljanju zgodbe TEŠ6. Tudi tam Šaleški lobi na rame ostalih Slovencev, za svoje lastne koristi, izsiljuje nespametno velike stroške. Za gradnjo TEŠ6 bi morala Slovenja najeti kredite, prav tako bi morala Slovenija najeti kredite za gradnjo ceste. Gre za 3 milijarde evrov kreditov (1,5 za cesto + 1,5 za TEŠ6), ki bi jih morali odplačevati vsi Slovenci še nekaj generacij naprej. V obeh primerih pa je možno izbrati bistveno cenejše možnosti.
Kot smo že omenili, še vedno poteka medijski molk o tem, kje so postopki DPN. Le iz poslanskih vprašanj smo lahko razbrali, da bi naj bila javna obravnava trase F2 v februarju 2011. Prav tako smo nedavno v lokalnem časopisu sosednje občine lahko prebrali, da bi nam radi strokovnjaki neobstoječe SAŠA regije ponovno v naši občini vsiljevali rešitve za svojo korist. Jim bomo dopustili?
Če nespametnega projekta ne bomo družno razgalili in se ga v našem okolju ne bomo skupaj ubranili, obstaja možnost, da bo Šaleški lobi, kljub temu da projekt ni ekonomsko opravičen, uspel na Slovence prevaliti stroške hitre ceste Velenje- Šentrupert. Šalečani že danes javno priznajo, da zaradi velikega prometa hočejo imeti še hitro cesto Velenje –Arja vas, torej hočejo imeti dve hitri cesti.
Starejši občani se še spominjajo projekta Kemo kombinata Velenje, ki je bil kljub opozorilom, izsiljen in ki je žalostno propadel, plačali pa so ga vsi Slovenci. Ne smemo dovoliti, da se v tem finančno negotovem času zgodba ponovi.
Upi prejšnjega župana, da bi občina Braslovče z morebitno gradnjo hitre ceste veliko pridobila, so se zrušili z odgovori, ki jih je s strani MOP-a prejel na razne doslej poslane pobude na prvi osnutek trase. Odgovori so jasni: občina Braslovče nič ne pridobi, samo izgublja.
Ne pozabimo, Državni prostorski načrt (DPN) še ni sprejet in še imamo možnost vplivanja. Na pogumnih svet stoji. Novi župan občine Braslovče že proučuje zakonske možnosti vplivanja na potek tras. Naš skupen odločen glas proti pa je najmočnejši adut.
Civilna Iniciativa Braslovče