Dr. Borut Vrščaj - Mnenje k predlagani trasi hitre ceste skozi občino Braslovče

Mnenje k predlagani trasi hitre ceste skozi občino Braslovče

Tla

Tla, zemlja, ljudsko prst, so naravni vir. Tla so osnova življenja na kopnem; čistijo in napajajo podzemno vodo, omogočajo pridelavo hrane, skladiščijo CO2 in zmanjšujejo učinek tople grede. To so samo nekatere najbolj znane funkcije tal. Premalo je znano, da so tla temelj vsakega življenja na kopnem. S tlemi se kot stroka ukvarja pedologija (pedon= grško tla).

Tla so različne kakovosti. Kakovost ( in s tem primernost tal za različne namene) je merljiva kategorija in jo ocenjujemo ter vrednotimo pedologi (strokovnjaki za tla) na podlagi znanih metod.

Kakovost tal

Kakovost tal se lahko slabša, tako do te mere, da tla ne morejo več celovito opravljati svoje vloge v okolju in koristi za človeka in ostala živa bitja. Grožnje tem so v Evropi predvsem zmanjševanje količine organske snovi (humusa), zakisovanje, onesnaženje s težkimi kovinami (ki prehajajo v hrano in s tem vplivajo na zdravje ljudi in živali), erozija, zemeljski usadi, prevelika zbitost, itd. Vse to so degradacije , pri katerih pa tla izgubljajo le del svojih sposobnosti. Najhujša degradacija tal , ki jo zaradi njene narave obravnavamo posebej, je pozidava zemljišč. V primeru pozidave (urbanizacije) tla ne izgubijo le del svojih potencialov, ampak so ti v celoti izničeni. Gre za popolno uničenje in s tem prekinitev vseh koristi, ki jih tla nudijo. Zato smatramo urbanizacijo za najhujšo grožnjo tlem.

Uničenje tal ni kratkotrajno, saj tla nastajajo izredno dolgo. Tla, ki pokrivajo dno Braslovške doline so nastajala deset tisoče let, mnogo dlje od obstoja civilizacije. Tako ima vsak ne dovolj premišljen poseg v tla in predvsem njihovo uničenje, posledice tudi za mnoge rodove zanamcev.

Varovanje tal

Evropa in posebej Slovenija se srečuje s hudimi degradacijami tal. Zato so države Evropske skupnosti in predvsem Evropska komisija prepoznale vlogo in pomembnost tal za obstoj, okoljsko skladen vzdržen razvoj v Evropi. Septembra 2006 je po štirih letih priprav predlagala Evropskemu parlamentu v sprejem Strategijo varovanja tal v Evropi in Predlog uredbe za zaščito tal, ki bo osnova za nacionalne zakonodaje. Tako so tla kot tretji temelj zdravega okolja postavljajo ob bok zraku in vodi, katerih varovanje smo s pomočjo evropske zakonodaje že regulirali.

Tla Braslovške doline

Kakovost evtričnih rjavih tal prodnega zasipa Občine Braslovče je znana; tla spadajo med najboljša v Sloveniji. To so prebivalci spoznali že davno v preteklosti in jih zaradi tega (tudi s pomočjo države) ustrezno ščitili. Stara naselja, kot so Braslovče, so nastala in vztrajala in vztrajala na bistveno slabših tleh ilovnate terase pod Dobrovljami ali pa so se stiskala na vzpetinicah na obrobju doline oziroma rečne struge. Tok Savinje so uravnavali in ščitili dno doline. Kakovostna tla in ustrezna klima so skozi zgodovino dajala Braslovčam možnost dobrega življenja in prepoznavnost skozi njihov tradicionalni pridelek- hmelj.

Predlagana trasa hitre ceste

Površina pod traso

Trenutno predlagana trasa hitre ceste skozi Občino Braslovče no dovolj premišljena, saj poteka po najboljših tleh. Površine, ki jih bo zavzela sama trasa, vsi priključki, deviacije, nove povezovalne poljske poti, krožišča in nasipi ter brežine, močno presegajo površino, ki je bila okvirno podana. Z vidika površine predstavlja trenutno umestitev hitre ceste dolgoročno nesmotrn in predvsem nepremišljen poseg v prostor. Nekateri primeri umestitve deviacije in priključka (Topovlje- Parižlje) so očiten primer nesmotrnega oziroma neracionalnega uničevanja naravnega vira.

Višinske kote trase

Ni še docela znano ( (vsaj predstavljeno ni bilo ustrezno) ali bo cesta potekala po nasipu ali bo vkopana. V primeru nasipa bo onesnaževanje s ceste imelo večji doseg in vpliv na tla in pridelke okoliških kmetijskih zemljišč. V kolikor bo trasa vkopana, bo potrebno tako kot na AC v okolici Trnave, izvesti gradbene ukrepe za zaščito pred visoko podtalnico. V tem primeru bo nivo podtalnice padel, kar bo verjetno imelo zaznaven vpliv na sušnost kmetijskih zemljišč v dolini.

Drobljenje zemljišč

Kmetijska pridelava lahko, posebej v pogojih tržne konkurence, uspešno poteka na dovolj velikih in sklenjenih površinah. Predlagana trasa nedopustno nadalje drobi kmetijske površine. S tega vidika je nesprejemljiva za kmetijce, saj bo razdrobljenost močno poslabšala ekonomiko pridelave in s tem konkurenčnost. Primeri fragmentacije sklenjenih hmeljišč, kot jih je opaziti na trasi skozi dolino, (primer Male Braslovče, ob pokopališču, Parižlje, Topovlje, itd.) so v tem ozkem prostoru nedopustna

Mnenje k predlagani trasi

Med Velenjem in Savinjsko dolino je bilo ovrednotenih več tras. Kot najboljšo so javnosti predstavili dolinsko traso skozi Občino Braslovče. Vendar je nujno potrebno povezavo Koroške in Velenja možno izvesti po krajši trasi, po treh in zemljiščih bistveno slabše kakovosti.

Predlagana trasa:

- trasa je neracionalna z vidika varovanj tal kot naravnega vira in v tem v nasprotju z najnovejšimi smernicami Evropske komisije v smislu varovanj tal, možno je poiskati traso, ki je krajša, posega v manj kakovostna tla in je s tem sprejemljivejša tudi za Koroško regijo in Velenje.

- V prevelikem obsegu uniči najboljša tla Občina Braslovče in širše v Savinjski dolini in je kot taka v nasprotju z načelom trajnostnega razvoja.

- Priključki, deviacije ter krožišča in adaptacije obstoječe ceste so načrtovane tako, da dodatno zavzemajo zelo velike površine in jih je kot take potrebno v celoti zavrniti;

- Trasa v preveliki meri fragmentira najboljša kmetijska zemljišča, saj se v ničemer ne prilagaja parcelnim mejam. Z izvedbo te trase bi bil gospodarski razvoj pridelovalcev ob trasi poslabšan.

- Izgradnja načrtovane trase bo v primeru vkopavanja posegla v nivo podzemnih voda in s tem vplivala na kmetijsko pridelavo.

- Trasa bo z onesnaževanjem (emisijami prometa) zmanjšala kakovost tal in pridelkov ob trasi, ti pa v bodočih zaostrenih pogojih pridelave zdrave in ekološke hrane ne bodo več ustrezni.

Iskanje rešitev

Razvoj prometno zapostavljenih regij je nujen. Dvig kakovosti življenja lokalnih prebivalcev tudi. S strokovnim pristopom je možno poiskati takšno traso hitre ceste, ki v bistveno manjši meri degradira tla in okolje ter je mnogo bolje umeščena v prostor lokalne skupnosti. Umeščena na način, da bo resnično generator razvoja, ne pa delitev, vir onesnaževanje in degradacije življenjskega okolja sedanjim prebivalcem in mnogim rodovom zanamcev.

Trenutki predlog hitre ceste je možno smatrati kot primer izrazito ozko sektorskega načina planiranja rabe prostora, brez najmanjšega upoštevanja naravnih virov in danosti, brez upoštevanja degradacije tal ter dolgoročnih socialnih in naravovarstvenih posledic. Predlog je kot tak možno jemati kot docela nepremišljen ter med strokami neusklajen in ga je zato potrebno kategorično zavrniti.

Mnenja sem, da je bo sodelovanju različnih strok možno:

- poiskati takšno traso, ki bo omogočala razvoj Koroške regije in Velenja;

- poiskati možnost cestne povezave Zgornje Savinjske doline;

- omogočiti razvoj lokalne skupnosti Braslovče in sosednjih občin;

- bistveno v manjši meri uničiti kakovostna tla;

- močno zmanjšati fragmentacijo kmetijskih zemljišč in s tem ohraniti kmetijsko pridelavo kot del gospodarstva v Braslovčah.

Skladen in predvsem dolgoročno vzdržen prostorski razvoj, je možen ob upoštevanju multidisciplinarnega pristopa k načrtovanju rabe tal.

V Sloveniji imamo na voljo znanja in podatke, da to dosežemo v dobrobit sedanjih in prihodnjih generacij.

Dr. Borut Vrščaj, univ.dipl.ing.agr., pedolog