VSEM PREBIVALCEM ŠALEŠKE DOLINE
Državni organi Republike Slovenije ob podpori aktualne oblasti Mestne občine Velenje poizkušajo z umestitvijo predlagane trase hitre ceste skozi Šaleško dolino še nadalje degradirati našo dolino, uničevati naše življenjsko okolje, zrak in zdravje prebivalcev. Predlagana trasa s tranzitom preko 20.000 vozil dnevno bo zagrenila življenje ne samo nam, ampak še generacijam naših potomcev, saj je to nepopravljiva investicija.
UPRIMO SE TAKŠNI PRIHODNOSTI!
Vendar pa nismo proti razvoju in se zavedamo potrebe po posodobitvi prometa.
Predlog državnih načrtovalcev je ekonomsko, politično in tehnično neizvedljiv. Slovenija v prihodnjih dvajsetih letih ne bo zbrala sredstev za takšno investicijo. Projektu nasprotuje večina prebivalstva ob trasi, neizvedljiv pa je tudi po tehnični plati.
ZATO PREDLAGAMO URESNIČENJE ENOSTAVNEJŠEGA IN CENEJŠEGA PROJEKTA REŠITVE CESTNIH NAVEZAV IZ ŠALEŠKE DOLINE - TO JE POSODOBITVE OBSTOJEČIH CESTNIH POVEZAV Z AVTOCESTO ŠENTILJ-KOPER.
1. Sedanjo cestno povezavo Velenje – Arja vas je možno razširiti v štiripasovnico in s tem rešiti prometno povezavo tako s Celjem kot priključek na avtocesto.
2. Šaleško magistralo od vasi Gorenje je možno posodobiti do Šentruperta in urediti obvoznice mimo vseh naselij ob trasi.
3. Izdelati je možno novo cestno povezavo Velenje - Polzela in razbremeniti obstoječe cestne povezave do avtoceste.
4. Tranzitni promet skozi Velenje se preusmeri na obvoznico v tunel pod Radojčem (vrh vinsko gorskega klanca – Vegrad) .
5. Nadaljevanje prometne povezave proti Koroški je možno posodobiti po obstoječi trasi.
6. Za razbremenitev mesta se posodobi in z novimi odseki dopolni povezava Hartl – jašek Škale – predor Konovo - Interspar.
7. Zgradi se cesta v Škale med Velenjskim in Škalskim jezerom.
SAMO TAKŠNA REŠITEV POMENI TRETJO RAZVOJNO OS, SAJ GRE ZA REALNO STOPNJO REGIONALNEGA POVEZOVANJA, KI JE V PRIMERJAVI S HITRO CESTO LAHKO REALIZIRANA V ZELO KRATKEM ČASU IN Z REALNIMI VIRI FINANCIRANJA.
PODPRITE JO !
ALPSKA KONVENCIJA
Konvencija o varstvu Alp je mednarodni okvirni sporazum o varstvu naravne dediščine in podpiranju trajnostnega razvoja v Alpah, ki so ga sklenile Avstrija, Švica, Nemčija, Francija, Italija, Liechtenstein, Monaco in Slovenija ter Evropska skupnost. Veljati je začela leta 1995, uporablja pa se v celotnem alpskem prostoru – cca 190.000 km2. Pri nas velja v delu severne in zahodne Slovenije, kar je razvidno iz spodnjega zemljevida.
V okviru Alpske konvencije države pogodbenice sklepajo ločene meddržavne dogovore – PROTOKOLE, ki vsebujejo pravila za uveljavitev ciljev za posamezne dejavnosti. Doslej je bilo sklenjenih 10 protokolov, od katerih sta za gradnjo prometnic pomembna predvsem:
Protokol Prostorsko načrtovanje in trajnostni razvoj, ki ga je Slovenija podpisala 20.12.1994, veljati pa je začel 28.4.2004 in
Protokol Promet, ki ga je Slovenija podpisala 6.8.2002, veljati pa je začel 28.4.2004
Nadalje (v 11.členu Cestni promet) navaja:
1. Pogodbenice se odpovedujejo gradnji novih cest višjega reda za čez alpski promet.
2. Cestni projekt višjega reda za znotraj alpski promet se lahko udejanji le takrat, če:
a. je moč z ustreznimi preventivnimi in kompenzacijskimi ukrepi na osnovi rezultata presoje vplivov na okolje doseči cilje določene v črki j 2. odstavka 2. člena Alpske konvencije, ki so (besedilo iz črke j 2. odstavka 2.člena Alpske konvencije):
zmanjševanja obremenitve in nevarnosti v prometu čez Alpe in znotraj njih do mere, ki je znosna človeku, živalim, rastlinam ter njihovim življenjskim prostorom. To se med drugim doseže s povečano prestavitvijo prometa, predvsem tovornega prometa na železnico ter z ustvarjanjem primernih infrastruktur in trgu prilagojenih spodbud brez narodnostne diskriminacije in
b. potreb po prevoznih zmogljivostih ni moč zadovoljiti z boljšo izkoriščenostjo obstoječih cestnih in železniških zmogljivosti, z rekonstrukcijo ali novogradnjo železniških in plovnih infrastruktur ter z izboljšanjem kombiniranega prometa kot tudi z nadaljnjimi prometno-organizacijskimi ukrepi in
c. je presoja smotrnosti pokazala, da je projekt ekonomičen, da obvlada tveganja in da je rezultat presoje vplivov na okolje pozitiven in
d. se upoštevajo plani/programi urejanja prostora in trajnostni razvoj.
3. Zaradi geografskih razmer in poselitvene strukture alpskega prostora, ki vedno ne dovoljuje učinkovitih prometnih povezav s sredstvi javnega prometa, priznavajo pogodbenice v teh odročnih območjih vendarle potrebo po vzpostavitvi in vzdrževanju zadostnih prometnih infrastruktur za funkcionalni individualen promet.
ALI IN KAKO SO ODGOVORNI UPOŠTEVALI ZAVEZE IZ ALPSKE KONVENCIJE IN PROTOKOLOV PRI NAČRTOVANJU TRASE HITRE CESTE 3. RAZVOJNE OSI?
Posts
No comments:
Post a Comment