Iz Dnevnika: Kaj nas čaka? (3.)

Image via Wikipedia

Članek je bil 24. 12. 2011 objavljen v Dnevnikovem Objektivu. Članek najdete na tej povezavi: http://www.dnevnik.si/objektiv/odprta_stran/1042497717

V članku v Dnevnikovem Objektivu (26. novembra 2011) se gospa Spomenka Hribar sprašuje, kaj nas čaka v prihodnje, v kolikor bo država nerazumno razpolagala z davkoplačevalskim denarjem in ignorirala opozorila civilne družbe. Civilna iniciativa Braslovče (CIB) je od leta 2007 na ministrstvo za okolje in prostor (MOP) naslovila enajst dopisov, v katerih je opozorila na napake v študiji variant hitre ceste, posebej za varianto od Velenja do Šentruperta ob AC-A1, ki je bila izbrana kot "najprimernejša varianta". 


Bralcem smo dolžni pojasniti, da je šlo v obravnavanem primeru za popolnoma neustrezno vrednotenje vplivov ceste, ko je bilo prečkanje rekreacijskega območja (beri: tenis igrišča) ovrednoteno z enako oceno kot izguba prvovrstnih kmetijskih zemljišč, ki po kakovosti tal sodijo med 4 odstotke najboljših tal v Sloveniji (vir: dr. Vrščaj). Opozorilom CIB se je pridružila celotna kmetijska stroka Slovenije in obsodila to barbarsko ravnanje, zaradi česar je predlagani odsek dobil rdečo luč tudi s strani kmetijskega ministrstva.

Spomnimo, izgube kmetijskih zemljišč samo v Savinjski dolini bi v primeru gradnje odseka na Šentrupert presegale sto hektarjev, od tega 78 hektarjev najboljših, hidromelioriranih, z državnimi sredstvi saniranih po neurju podrtih hmeljišč in najboljših njiv. Je to pot v prehransko neodvisnost?

Predlagani odsek od Velenja do Šentruperta je tudi prostorsko neustrezen. Od ideje o tretji razvojni osi bomo v primeru gradnje ceste na Šentrupert dobili "severni priključek" na avtocesto A1 in nič drugega. Kje se bo potem od Šentruperta naprej proti jugu nadaljevala "os"? Ne bo se! Mar je to razvojno? Bo to še os? Varianta na Arjo vas ali še bolje na Lopato (zahod Celja) je s tega vidika primernejša, tako so tudi planirali. Pomenila bi neposredno povezavo koroške regije in Šaleške kotline (tudi Gorenja in Rudnika) ne samo z avtocestnim križem, ampak tudi s Celjem (Strategija prostorskega razvoja Slovenije, 2004) in naprej proti jugu - to je dodana vrednost, prava razvojna os, če hočete. Smiselno, bi jaz temu rekel.

Kar se tiče cene investicije, pa smo že tako ali tako navajeni, da se ta na koncu poveča za nekajkrat. Nič drugače ni pri tej zgodbi. Predlagani 14-kilometrski odsek od Velenja do Šentruperta bi po prvih izračunih stal 198 milijonov evrov, po "optimizaciji" odseka, ki to ni bila, se je cena povišala na 220 milijonov. Sledil je šok, po uradnih podatkih projektanta (Jan, op.a.) bo za 14 kilometrov hitre ceste treba odšteti 380 milijonov, za odsek od Velenja do Slovenj Gradca pa še okoli 350 milijonov! To bi pomenilo najdražji tekoči kilometer hitre ceste, kdajkoli zgrajen v Sloveniji.

Verjemite pa, da tudi ta cena ni dokončna, saj dodatnih tveganj, kot so gradnja predorov v vulkanske tufe itd., še nihče ni ovrednotil. Bi to pomenilo zagon gospodarstva - 35 kilometrov hitre ceste do Slovenj Gradca za slabo milijardo? Mogoče prej dokončen propad.

Kaj nas torej čaka, se gospa Spomenka Hribar sprašuje zelo upravičeno.

Jure Radišek,

Civilna iniciativa Braslovče, http://cibraslovce.blogspot.com

V civilni iniciativi Braslovče ponovno opozorili na neučinkovit in predrag odsek hitre ceste Velenje - Šentrupert

Tokrat so na sestanku v Braslovčah argumentom civilne iniciative prisluhnili predstavniki SMS-Zeleni. Pritrdili so izjavam civilne iniciative, da je predlagani odsek hitre ceste mimo Braslovč slaba rešitev, saj ne bi zagotavljal učinkovitega servisiranja prebivalstva in gospodarstva ob tretji razvojni osi, za kar bi bilo ustrezneje izbrati povezavo Velenje – Arja vas. Tako bi tudi ohranili 100 ha kakovostnih njiv v Savinjski dolini, preko katerih je predvidena sedanja trasa, in žrtvovali manj vredne kisle travnike ter gozd skozi Ložniško gričevje. 

Ob omembi cene 14-kilometrskega odseka mimo Braslovč, katera je sprva znašala 198 milijonov, bila letos »povišana« na 380 milijonov, ob upoštevanju vseh tveganj pa bi presegla 450 milijonov, je ekonomist Vili Kovačič podal primerjavo z izsiljeno postavitvijo dodatnega bloka TEŠ6, ki se je od začetnih 600 milijonov podražil že na milijardo in pol! Poslanec in kandidat  stranke Andrej Magajna je opozoril, da je v obeh primerih mogoče zaslediti vzorec, po katerem se skuša prikazati oba projekta kot »že zgrajena« in to ne glede na ceno, čeprav bi lahko izbrali mnogo cenejše možnosti, kot sta trasa Velenje - Arja vas in optimizacija blokov 4 in 5. 

V času krize in povečevanja državnega dolga bi tako potratna projekta še dodatno obremenila davkoplačevalce, zato naj se pri tem država odloči po načelu dobrega gospodarja in izbere učinkovitejše rešitve in premišljene investicije, je bil zaključek srečanja.  

Iz Siola: V Braslovčah o tretji razvojni osi

Civilna iniciativa Braslovče je v sodelovanju z občino Braslovče pripravila okroglo mizo o umeščanju odseka tretje razvojne osi med avtocesto A1 in Velenjem ter njenih vplivih na okolje in prostor. 

Poglejte video prispevek na spletni strani Siola: http://www.siol.net/novice/lokalne_novice/savinjska/2011/11/braslovce_avtocesta.aspx

Kdor podpira CI Braslovče, naj pritisne gumb Podpiram.

Poročilo o okrogli mizi v Braslovčah, 8.11.2011

Civilna iniciativa Braslovče je v prostorih občine Braslovče pripravila okroglo mizo na temo umeščanja 3. razvojne osi v prostor. Glavna gosta okrogle mize sta bila dr. Dušan Plut, geograf in okoljevarstvenik ter dr. Borut Vrščaj, agronom in strokovnjak za tla. Zbrane je na začetku pozdravil župan občine, Branimir Strojanšek, glavne argumente proti umestitvi predlaganega odseka od Velenja do avtoceste v Šentrupertu pa je povzel Jure Radišek iz civilne iniciative. Ta je opozoril, da je v poletnem času bilo izdano poročilo vladne medresorske komisije, ki je odsvetovala potek hitre ceste na Šentrupert in predlagala obnovo in razširitev obstoječe regionalne ceste Velenje – Arja vas. »S tem, ko je komisija tudi uradno zavrnila traso na Šentrupert, so bili potrjeni vsi argumenti civilne iniciative, ki o neustrezni umestitvi trase na Šentrupert, opozarja že od leta 2007. Veseli nas treznost te odločitve in odločna drža tistih, ki se niso pustili zlomiti pod pritiski velenjskega lobija«.

Na dejanske izgube kmetijskih zemljišč, ki bi jih zahtevala izgradnja hitre ceste mimo Braslovč, je ponovno opozoril Borut Vrščaj. »Razvidno je, da je bila metodologija vrednotenja vplivov ceste na kmetijska zemljišča zgrešena in površna. Ta površnost bi nas lahko stala več kot 400 mio evrov. Dejanske izgube kmetijskih zemljišč na trasi presegajo 100 ha od tega večinoma najboljših kmetijskih zemljišč«.

Plut je navzočim predstavil, da je problem Braslovč in izgub kmetijskih zemljišč na tem območju globalen problem, saj število prebivalcev našega Planeta strmo narašča, medtem ko se razpoložljiva in za kmetijstvo primerna območja hitro zmanjšujejo. »Slovenija je tik pod vrhom po pozidavi kmetijskih zemljišč v Evropi. Njena samooskrba je porazna, ostaja nam zgolj okoli 800m2 njiv na prebivalca in strateško nujno ter iz vidika prehranske varnosti prebivalstva bi bilo povečati obseg njiv vsaj na nivo iz leta 1991«. Dodaja, da so prizadevanja za ohranitev kmetijskih zemljišč v Braslovčah zgled delovanja civilne družbe nasploh in jo kot tako podpira.

Sklep okrogle mize je bil, da naj država ukrepa in poskrbi za uresničevanje zahtev civilne iniciative, stroke in vladne komisije ter sprejme uredbo s katero se dokončno prekinejo postopki na predragi, potratni in neučinkoviti trasi na Šentrupert. V samem zaključku omizja je bila izražena tudi želja po razkritju špekulativnih nakupov več kot 60.000 m2 zemljišč na trasi 3. razvojne osi, ki so jih pokupili »pomembni ljudje« iz Velenja.

Kdor podpira CI Braslovče, naj pritisne gumb Podpiram.

8. november v Braslovčah: okrogla miza o umeščanju odseka 3. razvojne osi med AC-A1 in Velenjem

Image via Wikipedia

Spoštovani obiskovalci spletne strani CI Braslovče,

obveščamo vas, da bo v torek, 8. novembra, ob 11:30, v prostorih občine Braslovče okrogla miza o umeščanju odseka 3. razvojne osi med AC-A1 in Velenjem in njegovih vplivih na okolje in prostor.


Na okrogli mizi bodo navzoči: 

• dr. Dušan Plut, redni profesor na oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, okoljevarstvenik in programski podpornik gibanja za TRS
• dr. Borut Vrščaj, predstavnik agronomske stroke in pedolog
• civilna iniciativa Braslovče
• predstavnik občine Braslovče

Vabljeni!

Kdor podpira CI Braslovče, naj pritisne gumb Podpiram.

Iz Dnevnika: Zemljišča na tretji razvojni osi sta kupovala Tomaž Ročnik in premogovnikov dobavitelj

"Če bo država hitro cesto do Koroške gradila po načrtovani trasi skozi Velenje, bo morala pred tem odkupiti tudi več deset tisoč kvadratnih metrov zemljišč, ki so v lasti nekaterih najvplivnejših ljudi v Šaleški dolini, ali podjetij, ki jih ti vodijo."
To so zapisali v članku v Dnevniku, 23. septembra 2011. 


Zapisano dejstvo pojasnjuje lobiranje za traso Velenje - Šentrupert, ki je dražja, prometno manj učinkovita, regionalno neustrezna in ki porabi več kmetijskih zemljišč.


Kdor podpira CI Braslovče v trudu za boljši izbor trase, naj pritisne gumb "Podpiram".

Iz Dela: Tretja os je (spet) padla na nos

V četrtek, 4.8.2011 je bil v Delu objavljen članek o poročilu vladne medresorske komisije.

Komentar CIB: v kolikor bo zgrajena katera druga cesta in ne med Velenjem in Šentrupertom, bo to zato, ker bo država presodila, da so iz večih vidikov druge trase boljše. Že več kot tri leta v CIB opozarjamo na regionalni potek, investicijsko ceno, prometno učinkovitost in kmetijska zemljišča, kar so za celotno državo pomembni vidiki.

V poročilo medresorske komisije so člani nedvoumno zapisali, da je bil izbor trase neprepričljiv. Eden izmed članov komisije je zelo natančno in prepričljivo pokazal na očitne slabosti izbora trase.

Spomnimo, da je CIB v marcu 2008 izdala publikacijo 3. razvojna os - analiza vrednotenja tras, v kateri smo prav tako pokazali, da je bil izbor tras neustrezen.

Kdor podpira premišljeno gradnjo hitre ceste, naj pritisne gumb Podpiram.

Poročilo medresorske delovne skupine

Objavljamo poročilo medresorske delovne skupine za evalvacijo dosedanjih postopkov pri prostorskem umeščanju državne ceste od priključka na avtocesti A1 pri Šentrupertu do priključka Velenje jug – predlog za obravnavo

Naloga delovne skupine, v sestavi David Polutnik, Ministrstvo za promet, generalni direktor Direktorata za ceste, (vodja), dr. Mitja Pavliha, Ministrstvo za okolje in prostor, generalni direktor Direktorata za prostor (namestnik vodje), Branko Ravnik, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, generalni direktor Direktorata za kmetijstvo, Barbara Radovan, Ministrstvo za okolje in prostor, vodja Sektorja za državne prostorske načrte, Drago Bregar, Ministrstvo za promet, Direktorat za ceste, Leon Ravnikar, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, vodja Sektorja za urejanje kmetijskega prostora in zemljiške operacije, prof. dr. Franc Lobnik, zunanji sodelavec, prof.dr. Tomaţ Tollazzi, zunanji sodelavec in dr. Aleš Mlakar, zunanji sodelavec (člani), je bila evalvacija dosedanjih postopkov priprave strokovnih podlag za državni prostorski načrt in njihova ocena z gradbeno tehničnega, prometno ekonomskega, razvojno urbanističnega ter okoljskega vidika.

Preberite ga tukaj:
https://drive.google.com/file/d/0B0NksjCnSKyGR21EMjJISXhwdFk/view?usp=sharing

V. Sklepne ugotovitve
1. Medresorska delovna skupina ugotavlja:
 da sta študija variant in okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje izdelana na
podlagi programa priprave državnega lokacijskega načrta za gradnjo državne ceste med avtocesto A1 Šentilj – Koper in mejo z Republiko Avstrijo (Uradni list RS št. 46/06) izdelana v skladu s predpisi, prakso in usmeritvami, ki so veljali v času njune priprave,

 da predlog najustreznejše variante ni dovolj jasno argumentiran, zato meni, da bi ga bilo
treba dodatno utemeljiti ob upoštevanju mnenj zunanjih članov delovne skupine oziroma
dopolnit primerjalno študijo variant,

 da je večina ugotovitev zunanjih članov delovne skupine smiselna, zato predlaga, da se te ugotovitve v prihodnje upoštevajo pri vodenju postopkov priprave državnih prostorskih načrtov, izdelavi študij variant in okoljskih poročil, pripravi podzakonskih aktov, priporočil ter razvijanju metodologij,

 da je metodologija vrednotenja vplivov, kot jo določa Uredba o okoljskem poročilu in
podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov na okolje (Uradni list RS št. 73/05), za področje ocenjevanja vpliva na kmetijska zemljišča neprimerna in omogoča različne interpretacije glede uvrstitve posamezne variante v velikostni razred vpliva, zlasti med ocenama C – nebistven vpliv pod pogoji izvedbe omilitvenih ukrepov in D – bistven vpliv, kar pomeni, da varianta okoljsko ni sprejemljiva,

 da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v postopku priprave državnega
prostorskega načrta oziroma preverjanja ustreznosti okolijskega poročila ni dalo pozitivnega strokovnega mnenja in je opozarjalo da je varianta F2 najmanj sprejemljiva in predlagalo proučitev variant na Arjo vas.

2. Ločeno mnenje treh članov delovne skupine (dr. Franc Lobnik, Branko Ravnik, Leon Ravnikar)
je, da se za vse variante na odseku F (od avtoceste A1 do Velenja) ponovno opravi celovita presoja vplivov na okolje oziroma izdela dopolnitev okoljskega poročila z vidika varstva kmetijskih zemljišč.

3. Medresorska delovna skupina ocenjuje da, je načrtovanje in izvedba katerekoli od variant nove
cestne povezave med avtocesto A1 in Velenjem, upoštevajoč nerazpoložljivost podatkov posameznih sektorjev, vprašljiva in ocenjuje da bi bilo bolj smiselno in racionalno usmeriti pozornost na razvoj in modernizacijo obstoječe cestne mreže.

Iz Financ: Hitro cesto bomo plačali trikrat toliko kot avtoceste

Image by epSos.de via Flickr

Finance v 29.7.2011 pišejo: "Severni del ceste na tretji razvojni osi bo stal skoraj milijardo evrov; vladi se po robu postavljata stroka in kmetijski minister Dejan Židan." 

Preberite celoten na povezavi:

http://www.finance.si/319576/Hitro-cesto-bomo-pla%E8ali-trikrat-toliko-kot-avtoceste?src=pj290711

Kdor podpira CI Braslovče, naj pritisne gumb Podpiram.

Iz 24ur: Strokovnjaki treh ministrstev naj bi izbrano traso od Šentruperta do Velenja odsvetovali

Gradnja hitre ceste do Velenja se zapleta, še preden se je sploh začela. Strokovnjaki treh ministrstev naj bi v zaupnem poročilu izbrano traso od Šentruperta do Velenja odsvetovali. Ministra Vlačič in Žarnić pa zadeve ne želita komentirati.


Medresorska delovna komisija, sestavljena iz treh ministrstev, je bila sklicana v začetku aprila 2011. Svoje delo naj bi končala v mesecu dni od ustanovitve, vendar do sedaj poročila še niso predstavili javnosti. Vendarle pa so v javnost pricurljali neuradni podatki, da je komisija kritična do predlagane trase hitre ceste Velenje - Šentrupert. 


Kot je slišati v prispevku iz 24ur, naj bi vlada poročilo obravnavala v dveh tednih. 





Preberite članek na naslovu: http://24ur.com/novice/slovenija/hitre-ceste-sploh-se-niso-zaceli-graditi-zapleti-pa-ze-nastajajo.html


Kdor podpira CI Braslovče, naj pritisne gumb Podpiram.

Za našo zemljo in za naš denar gre. Poročilo s shoda.

V Braslovčah so se 4.7.2011 zbrali župan Braslovč Strojanšek, poslanec Posedel, predstavnik Kmetijsko-gozdarske zbornice, Civilni iniciativi iz Braslovče in Šmartna ob Paki ter javnost.

Zbrani so poudarili, da zavračajo predlagano traso in pozivajo državo, naj predstavi rezultate Medresorske delovne skupine. Trasi med Velenjem in Šentrupertom očitajo preveliko ceno, slabo povezavo mest, prometno neučinkovitost in prevelike izgube kmetijskih površin.

Vlada RS je na seji 07.04.2011 ustanovila Medresorsko delovno skupino za evalvacijo dosedanjih postopkov pri prostorskem umeščanju državne ceste od priključka na avtocesti A1 pri Šentrupertu do priključka Velenje jug.
Naloga medresorske delovne skupine je evalvacija dosedanjih postopkov priprave strokovnih podlag za državni prostorski načrt in njihova ocena z gradbeno tehničnega, prometno ekonomskega, razvojno urbanističnega ter okoljskega vidika.

Vlada RS je Delovni komisiji določila 30-dnevni rok za dokončanje dela, vendar poročilo Delovne skupine še do danes ni objavljeno.

Sporočili so še, da se z aktivnim delom Civilne iniciative Braslovče in posameznikov ter iz strokovnih študij strokovnjakov iz različnih področij, nepravilnost in nesprejemljivost izbrane trase vedno bolj potrjuje.

Uničene kmetijske površine so iz začetnih 20 hektarjev, narasle na preko 100 hektarjev. Prvotna predračunska vrednost izgradnje hitre ceste, ki je znašala 198 milijonov eurov, pa je narasla do 400 milijonov eurov. 

Sporočilo bodo skupaj z zbranimi podpisi posredovali predsedniku vlade, g. Borutu Pahorju.

Poglejte in poslušajte medijske objave
Poročilo iz Dnevnika RTV: http://tvslo.si/predvajaj/dnevnik/ava2.109733747/ od 33. minute dalje.
in iz Radijskega dnevnika: http://tvslo.si/predvajaj/radijski-dnevnik/ava2.109733457/ od 16:35 dalje.

Kdor podpira CIB, naj pritisne gumb Podpiram.

Za našo zemljo in za naš denar gre

V ponedeljek, 04.07.2011 ob 16. uri ste vabljeni na prireditveni prostor v Braslovče.

Skupaj bomo zahtevali, da se pri umeščanju trase hitre ceste 3.razvojne osi upoštevajo strokovne rešitve, ki temeljijo na že večkrat dokazanih strokovnih dejstvih.

V času tako nizke samooskrbe s hrano in s tem nevarne odvisnosti od drugih držav ne smemo in ne moremo žrtvovati niti metra dragocene kmetijske zemlje.

Predvsem pa v kritični gospodarski situaciji države ni dopustno izbirati najdražjih variant,

če z racionalno strokovno izbiro trase lahko prihranimo veliko davkoplačevalskega denarja.

S svojo navzočnostjo v Braslovčah podprimo prizadevanja za racionalne in trajnostne odločitve, ki temeljijo na strokovnih argumentih in ne na argumentu moči.

Vabljeni!

Prikaži večji zemljevid

Kdor podpira CI Braslovče, naj pritisne gumb Podpiram.

Iz Financ: Zakaj in za koga Robert Časar navija za 3. razvojno os?

Image via WikipediaV današnjih Financah je objavljen članek, ki opisuje novo delovno mesto Roberta Časarja, ki je vodil Luko Koper.

Članek preberite na povezavi:
http://www.finance.si/315942/Zakaj-Robert-%C8asar-navija-za-3.-razvojno-os?src=pj200611

... zdaj je v velenjski navezi z Ročnikom, Časar pa poziva k 3. osi

"Čemu je namenjeno pred kratkim sklenjeno partnerstvo med Grajem in Ročnikom, bo verjetno jasno kmalu. Eden od poslov v savinjsko-šaleški regiji bo gradnja 3. razvojne osi, kjer bo, kot kaže zdaj, država morala odkupiti vrsto kmetijskih zemljišč, s čimer ima Graj izkušnje v Prekmurju.

Ob tem omenimo, da je maja lani v Dravogradu prav SDS - in zanjo Robert Časar kot predsednik odbora za promet pri strokovnem svetu SDS - sklicala posebno javno tribuno v podporo čimprejšnji izgradnji hitre ceste na Koroško, zbirati so začeli tudi podpise za peticijo."

Kdor podpira CI Braslovče, naj pritisne gumb Podpiram.

Iz Dela: Občinske "Civilne" pripombe so sporne

Preberite članek iz torkovega Dela, 14.6.2011, v katerem avtor opisuje spornost dvojne vloge Velenjskega podžupana Srečka Meha in direktorice občinske uprave Andreje Katič.

Kot predstavnika Foruma za cesto od Šentruperta do Dravograda bi namreč lahko vplivala na odločitve Ministrstva za okolje in prostor. Po mnenju Petra Rezmana je v tem primeru šlo za sum zlorabe uradnega položaja.

cibraslovce [at] gmail.com
CIB Braslovče, p.p. 23, 3314 Braslovče
http://cibraslovce.blogspot.com

Kdor podpira delovanje CI Braslovče, naj pritisne gumb Podpiram.

Novinar Dela in odgovor CIB

Novinar Dela, gospod Brane Piano, pozorno spremlja delo Civilne iniciative Braslovče. To je že večkrat pokazal s komentiranjem v zadnjih treh letih in pol, kar ocenjujemo za dobro. S tem nam namreč daje možnost, da v pismih bralcev osvetlimo razmišljanja in ozadja. En tak primer je pisanje 7.6.2011 in naš odgovor 13.6.2011. Tokrat je na sporedu pozidava kmetijskih zemljišč, ki niso del tretje razvojne osi. In vladna medresorska komisija o tretji razvojni osi.

 Kdor podpira CIB v želji po cenejši, prometno učinkovitejši, regionalno utemeljeni in kmetijstvu prijaznejši trasi 3. razvojne osi, naj pritisne gumb Podpiram.

Medresorska delovna skupina še ni poročala

Image via WikipediaVlada je na seji 07.04.2011 ustanovila Medresorsko delovno skupino za evalvacijo dosedanjih postopkov pri prostorskem umeščanju državne ceste od priključka na avtocesti A1 pri Šentrupertu do priključka Velenje jug.

Naloga medresorske delovne skupine je evalvacija dosedanjih postopkov priprave strokovnih podlag za državni prostorski načrt in njihova ocena z gradbeno tehničnega, prometno ekonomskega, razvojno urbanističnega ter okoljskega vidika.

Vir: Objava na Ministrstvu za promet

Poročilo o izvedenih aktivnostih bi medresorska delovna skupina morala predložiti vladi v roku enega meseca.

Poročilo po skoraj dveh mesecih še čakamo. 

Kdor nestrpno čaka poročilo delovne skupine in kdor podpira CIB, naj pritisne gumb Podpiram.

Predraga hitra cesta

Prispevek iz 24ur, kjer poleg novinarja spregovorita še recenzent Stergar in poslanec Posedel.


Boris Stergar je v recenziji pripomnil, da morda obstaja koridor, ki omogoča cenejšo traso. Poleg tega poudarja, da se projektantske ocene iz idejnega projekta do izgradnje običajno razlikujejo za 20%.
Alojz Posedel pa je dejal, da je bila očitno stroka zavestno ali politično "povožena". Ali pa smo po njegovem priča strokovni prostituciji, ko za dobro plačilo strokovnjaki napišejo takšno poročilo, kot jo želi naročnik.

Kdor podpira trud Civilne iniciative Braslovče, da bi se gradila cenejša, prometno učinkovitejša, regionalno boljša in do kmetijske zemlje prizanesljivejša trasa, naj klikne na gumb "Podpiram".

Darsovo poročilo: Trasa ceste do Velenja izbrana po "političnem" kriteriju

V sredo, 18.05.2011, je Primož Cirman v Dnevniku objavil ugotovitve Darsove recenzije. 

Ljubljana - Vse kaže, da so za nenavadno visoko ceno 17 kilometrov dolge načrtovane hitre ceste med Velenjem in obstoječim avtocestnim omrežjem, ki naj bi po zadnjih ocenah stala skoraj pol milijarde evrov, krivi prav sporni kriteriji pri izbiri trase.

To dokazuje tudi dokument, ki smo ga iz virov blizu državnega DDC dobili na vpogled v uredništvu Dnevnika. Gre za poročilo o recenziji idejnega projekta za severni del tretje razvojne osi, natančneje za odsek Velenje-Šentrupert, ki so ga februarja letos za Dars izdelali v mariborskem Biroju za projektiranje v nizkogradnji. V njem opozarjajo na "zahtevnost koridorja", ki je bil po oceni avtorjev očitno izbran po "nekem 'političnem' kriteriju", zato "bo trasa za takšno vrsto ceste zelo draga, (...) pričakovati pa je, da bo njena cena še zrasla".

Image by Dirk Gently via FlickrIz recenzije je razvidno, da bo imela hitra cesta med avtocesto Celje-Ljubljana in Velenjem, ki bo v Šaleško dolino vstopila z zahodne strani, poleg zelo razkošno zgrajenega priključka na avtocesto z osmimi objekti še kar tri predore. "Že projektant je na uvodni predstavitvi trase povedal, da je bila po gradbeno-tehničnem kriteriju ustreznejša trasa po vzhodnem koridorju s priključkom na avtocesto A1 pri Arji vasi. Podobno informacijo smo dobili od recenzenta prostorskega dela študije variant, ki je tudi iz prostorskega vidika ocenil vzhodno varianto kot ustreznejšo," še navaja recenzija. Gre torej za nov neposredni dokaz, da odgovorni v državi, ki so za gradnjo hitre ceste do Velenja predvideli traso prek Šentruperta in ne ob obstoječi cesti iz Arje vasi, razpolagajo s strokovnimi mnenji, ki opozarjajo na njeno (pre)visoko ceno. Na ministrstvu za promet, ki ga vodi Patrick Vlačič, so nam namreč potrdili, da je z omenjeno recenzijo seznanjena tudi vladna medresorska delovna skupina, ki bo ocenila dosedanje postopke pri prostorskem umeščanju hitre ceste do Velenja v prostor.

Celoten članek preberite tukaj: http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042445476

Pritisnite gumb "podpiram", če ste do izbrane trase enako kritični kot revizorji.

iz Dnevnika: MOP in MKGP naj se posujeta s pepelom

Članek, ki je izšel 11.5.2011 v Dnevniku, govori o dolgi poti do uslišanja posvečenih ušes na ministrstvih. In o tem, čigave so zasluge, da se varuje kmetijska zemljišča.
Za branje članka kliknite na sliko.

Pritisnite gumb Podpiram.

Iz Dela: Pismi bralcev o kmetijskih zemljiščih in

Preberite pismi bralcev, ki sta bila objavljena v Delu.
V petek, 6.5.2011 je bil objavljen komentar predstavnikov Kmetijskega inštituta Slovenije in Biotehniške fakultete.



V soboto, 7.5.2011 pa komentar člana CIB.

Kliknite Podpiram, če se strinjate s pismi bralcev.

100 zapisov na strani CIB

Na spletni strani Civilne iniciative Braslovče smo doslej med novembrom 2007 in majem 2011 objavili že 99 zapisov. Ta je stoti.

Še vedno si prizadevamo za cenovno sprejemljivo, prometno učinkovito in regionalno ustrezno traso 3. razvojne osi, ki bi bila prizanesljiva do kmetijske zemlje.

Kliknite podpiram, če mislite enako.

Iz Dela: Kmetijska stroka proti načrtovani trasi hitre ceste Velenje-Šentrupert

Preberite članek v Delu iz 3.5.2011, v katerem strokovnjaki kmetijske stroke opozarjajo na nesprejemljivost predlagane trase 3. razvojne osi in pozidave kmetijskih zemljišč. Domače pridelana hrana je vrednota, kmetijska zemlja pa je pod stalnim pritiskom urbanizacije.

Kliknite Podpiram, v kolikor podpirate zaščito kmetijske zemlje, ki omogoča domačo pridelavo hrane.

Iz Dnevnika: Korošci nasprotujejo načrtovani trasi hitre ceste

Image via Wikipedia
Članek iz Dnevnika, v četrtek, 07.04.2011.


V prostorih občin Slovenj Gradec, Velenje in Šoštanj so od 10. marca dalje javno razgrnjeni osnutki državnega prostorskega načrta za hitro cesto od priključka Velenje – jug do priključka Slovenj Gradec – jug in okoljska poročila. Ekipa razlagalcev, ki sta jih na teren poslali ministrstvo za okolje in ministrstvo za promet, je predsinočnjim predstavila načrte v Slovenj Gradcu, sinoči v Velenju, tik pred tem pa v Šoštanju. Razprave so pokazale, da predstavljeni načrti nimajo podpore lokalnega prebivalstva.

http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042436467
Kdor podpira CI Braslovče, naj pritisne gumb "Podpiram".

Iz Večera: Sprememba stališča v Velenju?

Preberite članek iz Večera, 21.4.2011. V njem pisec komentira nastanek Mehove civilne iniciative v Velenju.
Kdor podpira stališča Civilne iniciative Braslovče, naj pritisne gumb "Podpiram".

Iz 24ur: Minister predstavil prave številke (je bil že čas, op. CIB)

Prispevek o okoljskih poročilih. Objavljen je bil 14.4.2011 na POP TV.



Povezava na 24ur.com: http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60654163&section_id=2&article_id=3662887

Ugotavljamo, da študije zelo pavšalno ocenjujejo vplive na okolje tudi tam, kjer so podatki natančno merljivi. Če tudi vi želite dobiti prave informacije, kliknite "Podpiram".

Iz 24UR: 'Politika povozila stroko'

V ponedeljek, 11.4.2011 je v Braslovčah potekala demonstracija proti pozidavi kmetijskih zemljišč. Poglejte prispevek:


Povezava na 24ur.com: http://24ur.com/bin/tv/?media_id=60652050

Kliknite "Podpiram"

Odgovor na članek v Delu

V soboto, 9.4.2011 so nam v sobotnem Delu objavili odgovor na članek "Braslovčani naplahtali Židana in Šoltesa."

Omenjeni članek je bil objavljen v Delu 18.2.2011. V času od 18.2.2011 do danes so se vse naše navedbe, ki smo jih izrekli na sestanku z ministrom Židanom in predsednikom Računskega sodišča Šoltesom, izkazale za točne. Interno gradivo smo že februarja predstavili tukaj.

Kdor nas podpira, naj pritisne gumb "Podpiram".  

Civilna iniciativa Braslovče dokazala pravilne podatke

V torek, 5. aprila 2011, je na podlagi dogovora ministra za okolje in prostor ter ministra za kmetijstvo v prostorih Ministrstva za okolje in prostor potekal sestanek v zvezi s pripravo državnega prostorskega načrta za državno cesto med avtocesto A1 in Velenjem. Glavni namen je bil, da se razjasnijo razlike glede podatkov o poseganju načrtovane ceste na kmetijska zemljišča na severnem delu 3. razvojne osi - trasa F2-2.

Na sestanku so prisotni strokovnjaki soočili podatke. Ugotovili so, da bi bilo že v fazi izbora najbolj primerne trase možno narediti natančno primerjavo uničenih kmetijskih zemljišč na vseh obravnavanih variantah, saj so bili na voljo natančni izhodiščni podatki. Delo je bilo v tej fazi slabo opravljeno.

Nihče od prisotnih strokovnjakov ni oporekal izračunu površin uničenih kmetijskih zemljišč, ki ga je pri strokovnjakih naročila Civilna iniciativa Braslovče. Številka, ki jo je posredovala Civilna iniciativa Braslovče, t.j. 78 ha zemljišč, je točna. To je kar 4x več, kot je prejšnji teden zatrjeval minister Žarnić in kot je zapisano v drugem okoljskem poročilu, ki je del postopka priprave DPN.

CIB je še opozorila, da je potek trase na relaciji Velenje - Šentrupert neustrezen iz regionalnega stališča in prometne učinkovitosti, poleg tega bi to bili daleč najdražji kilometri cest v Soveniji.

Glavni projektant je nakazal, da bi bila najbolj ugodna sredinska varianta, kot jo je v fazi izbora tras že priporočala cestograditeljska stroka.

Ministra Židan in Žarnić sta potrdila, da se zaradi vseh navedenih argumentov oblikuje medresorska skupina za revizijo, ki bo svoje delo predstavila približno v dveh mesecih.

Minister Židan je za zaključek dejal, da se ne strinja z izsiljevanjem odločitev z metodo izvršenih dejstev in sklicevanjem na pretekle odločitve.

-

Vir iz 24ur.com: http://cibraslovce.blogspot.com/2011/04/iz-24ur-nove-gradnje-nove-tezave.html
Podpri prizadevanja Civilne iniciative Braslovče in pritisni gumb Podpiram. 

Članek iz sobotnega Dela, 2.4.2011. Najdete ga tukaj: http://www.delo.si/clanek/146591

Kliknite gumb Podpiram, če podpirate revizijo trase.

Cesta lobijev in absurdov

Image via Wikipedia

Vsem občanom  občine  Braslovče

Občinska stavba, v ponedeljek, 11. aprila ob 11:30

Občane Braslovč obveščamo, da bo v Braslovčah organizirana okrogla miza kot odraz protesta proti morebitnemu uničenju najboljših kmetijskih zemljišč v Savinjski dolini ob predvideni izgradnji hitre ceste 3. Razvojne osi. V Braslovče bodo prišli dekani, profesorji  univerz in visokih šol s področja kmetijstva, predstavniki agroživilskega gospodarstva in nevladnih organizacij in drugi dobromisleči, ki opozarjajo na problematiko varovanja kmetijskih zemljišč in prehransko varnost v Sloveniji. Želijo izraziti podporo Občini Braslovče pri zavzemanju za ohranitev kmetijskih zemljišč.

V času naravnih in ekoloških katastrof, v času, ko tako nesmiselno in potratno ravnamo z naravo, so zemlja, hrana, voda in zrak strateške dobrine. Nedopustno je, da bi s predvideno traso F2-2  hitre ceste 3. Razvojne osi uničili najboljša polja, ki so zaklad naših prednikov in vir naše prihodnosti. Potrebujemo ceste, vendar jih gradimo tako, da bodo pametno umeščene, cenejše in učinkovite. Trasa F2-2 po kmetijskih površinah braslovške doline to ni.

Zavajajoče  in kratkovidno je mišljenje, da bo cesta občini prinesla razvoj in  finančno korist. Z novim Zakonom o umeščanju prometne energetske in vodne infrastrukture bodo na realna tla postavljeni vsi lastniki nepremičnin, ki imajo  velika in lažna pričakovanja glede odškodnin in nadomestil pri gradnji novih prometnih koridorjev. Dne 5.4.2011 je Civilna iniciativa na sestanku z ministri, načrtovalci in ostalimi strokovnjaki na sestanku v Ljubljani dosegla, za kar smo se že dolgo trudili;  to je ponovno vrednotenje tras. Minister za Okolje in prostor, g. Roko Žarnić  je potrdil domneve glede odškodnin – te ne bi bile višje kot so bile nedavno ocenjene s strani Geodetske uprave RS.

Zato podprimo prizadevanja za ohranitev najboljše zemlje in s svojo prisotnostjo v trgu Braslovče v ponedeljek, 11. aprila ob 11:30 izrazimo podporo vsem zagovornikom zdravih misli in odločitev.

Ohranimo našo zeleno dolino za življenje.

Civilna iniciativa Braslovče

Kdor nas podpira, naj klikne gumb "Podpiram"

Iz 24ur: Nove gradnje, nove težave

1.4.2011, iz 24ur.com:
Po 20 letih gradnje pregrešno dragih avtocest in lani dokončanega avtocestnega križa so na vidiku že nove gradnje. Hitra cesta od Velenja do Šentruperta, slabih 16 kilometrov dolg odsek naj bi stal okoli 380 milijonov evrov.


Več na http://24ur.com/novice/slovenija/bo-nova-hitra-cesta-tekla-po-najboljsih-kmetijskih-zemljiscih.html#comment
Kliknite gumb Podpiram, če podpirate revizijo izbora trase.

Kaj nas železnica nauči o političnih odločitvah

Izgradnja hitre ceste po politično zlobirani trasi (Velenje - Šentrupert) je prav takšna napaka, kot je bila ukinitev železniške proge med Velenjem in Slovenj Gradcem.

Železnica Lavanttalbahn je potekala neprekinjeno med mestoma Zeltweg (Avstrija) in Celje. Več o železnici v nemščini na http://de.wikipedia.org/wiki/Lavanttalbahn

http://www.vlaki.net/dodatno/zanimiv13.html

Leta 1891 je bila zgrajena tudi lokalna železnica Celje-Velenje z odcepom Pesje-Šaklje (premogovnik) in sicer v sklopu Štajerskih deželnih železnic ("Steiermärkische Landesbahnen" StmLB) kot del predvidene transverzalne zveze Knittelfeld (omrežje KkStb, prej KRB)-Dravograd-Celje-Zaprešič

Leta 1899 je bila zgrajena še mislinjska proga od Velenja do Dravograda.  

Leta 1968 je bila proga Velenje-Otiški Vrh ukinjena.

http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?f=17&t=1112

Med starejšimi je dolgo veljalo, da je bila ukinjena zaradi političnih odločitev. In kolikor mi je znano, so takrat delavce, ki so odstranjevali tire morali varovati takratni miličniki, kajti med domačini ni bilo podpore in niso bili najbolj navdušeni, da se jim ukinja ta proga.

http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?f=17&t=1112&start=30

Brate navaja v svoji knjigi "Zadnje parne knjige na Slovenskem", da so bila šestdeseta leta čas, ko se je država "trudila" narediti železnico rentabilno in prvi korak je bil ukinitev "nerentabilnih" lokalnih prog. Smo pa Slovenci sami (takratna republiška direkcija v LJ; Brate navaja celo ime odgovornega človeka) določili proge za ukinitev. Zadeve so šle tako daleč, da je takratna JLA zahtevala, da se tiri določenih prog, predvidenih za ukinitev, ohranijo (jasno, vojska je imela svoje strateške poglede na železnico). Temu se imamo zahvaliti, da še obstajajo tiri do Radgone, Straže, Naklega in Kočevja.

Kliknite na gumb Podpiram, če podpirate pametno izbrano traso hitre ceste.