Vlada s študijami meče denar skozi okno

View Larger Map

Civilna iniciativa Braslovče že 2 leti poziva k korektnemu vrednotenju tras, saj je vrednotenje Urbisa dokazano slabo. Prispevek iz Trajekta.

Slovensko društvo evalvatorjev (SDE) ocenjuje, da je stanje vrednotenja javnih politik v Sloveniji slabše kot v EU, kjer se ocenjuje, da je 80% študij nezadostne kakovosti. Čeprav to pomeni, da so izdelane študje v Sloveniji zelo slabe, jim je vsako leto namenjenih več sredstev. SDE ocenjuje, da letno Slovenija za različne študije potroši okoli 5 milijonov evrov, vrednost projektov, ki so vrednoteni pa letno presega 5 milijard evrov. Gre torej za velike zneske in za pomembna vprašanja, ki vplivajo na blaginjo državljanov.

Tem in podobnim temam bo posvečena programska konferenca, ki jo SDE organizira v ponedeljek 7. decembra 2009 ob 13h. Potekala bo na Inštitutu za ekonomska raziskovanja IER, na Kardeljevi ploščadi v Ljubljani. S pomočjo ugotovitev programske konference SDE namerava pripraviti svoj program dela za leto 2010.

SDE opozarja, da evalvacije v Sloveniji, namesto, da bi postale instrument izboljšanja javnega upravljanja, le tega še dodatno poslabšujejo. Strokovnjaki SDE ocenjujejo, da večina evalvacijskih izdelkov, ki jih naročajo ministrstva ne ustreza osnovnim standardom, še huje, mnoge študije, ki jih vlada sprejme kot ustrezne ne odgovorijo niti na vprašanja, zaradi katerih so bile naročene. Vrednotenje vladnih politik tako zgolj ustvarja novo formalistično osnovo za uveljavljanje površnih rešitev (z argumentom »rezultati evalvacije so potrdili...«), neupravičeno obremenjuje javne finance in ne prispeva k javni blaginji. To ne pomeni le zavajanja slovenske javnosti ampak tudi zlorabo evalvacij, s čimer skuša slovenska administracija neposredno manipulirati tudi z bruseljsko administracijo.

Ob svoji programski konferenci SDE želi opozoriti na nekaj najbolj problematičnih primerov. Kot prvega navaja slabo upravljanje vlade na področju priprave predpisov, na katero ne opozarjajo le v javnosti in na Računskem sodišču, temveč tudi v OECD. Naslednji primer je priprava ciljnega proračuna države za leti 2010-2011, kjer je spodletel postopek priprave proračuna, ki bi pri alokaciji javnih sredstev po ministrstvih upošteval uspešnost njihovih programov. Kot tretji primer SED navaja evalvacijo različnih vladnih programov, kjer se kažejo velike težave, od naročanja študij do predstavitev njihovih rezultatov.

Odgovor Računskega sodišča

Prejeli smo odgovor Računskega sodišča glede naše pobude.

Računsko sodišče: Opozorila na nepravilnosti na Ministrstvu za okolje in prostor

View Larger Map

CIVILNA INICIATIVA BRASLOVČE
p.p. 23
3314b Brasloče

RAČUNSKO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE
Slovenska cesta 50
1000 LJUBLJANA

POBUDA ZA REVIZIJO: Civilna inciativa Občine Braslovče, ki jo zastopajo : Andreja Jelen, Domen Marovt, Stane Hruševar, Franc Kralj, Jolanda Šporn, Boris Jeseničnik, Štefan Obal in Janko Perger

Opozorila na nepravilnosti na Ministrstvu za okolje in prostor

Mag. Heleno ŠOLAR, podsekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor, Republika Slovenija, Direktorat za prostor, Dunajska 21, 1000 Ljubljana, je kot pri Projektu izbora najugodnejše variante hitre ceste od Velenja do obstoječe avtoceste Al projekta izgradnje cest 3. razvojne osi, severni del, zavestno zamolčala in dopustila nepravilno finančno ovrednotenje stroška pokritega vkopa hitre ceste mimo Velenja, kar je bistveno spremenilo izbor najbolj optimalne trase. V elaboratih je namreč zapisano, da je trasa F2 malenkost bolje ocenjena kot F6, vendar je razlika tako neznatna, da se ju lahko obravnava kot enakovredne, dopustila sprožitev postopka priprave Državnega Prostorskega Načrta za državno cesto na odseku 3. razvojne osi od Šentruperta v Savinjski dolini do Velenja, čeprav je bila v revizijah in v recenzijah Projekta izbora najbolj ugodne trase opozorjena, da varianta F2 krši Pravilnik o projektiranju cest, saj bo prej kot v dvajsetih letih potrebno na teritoriju, ki bi ga naj pokrivala hitre cesta, zgraditi dodatno štiripasovno cesto na relaciji Velenje-Arja vas.

Obrazložitev:
Po proučitvi razpoložljive dokumentacije gre namreč nedvoumno ugotoviti, da je izbor trase napačen, ter da je vrednotenje tras namensko prirejeno tako, da izpadejo ostale obravnavane variante malenkost slabše, kar pa ne drži, saj je strošek vkopa visok. Kljub pisnemu opozorilu z dne 29.02.2008 ter javnemu vprašanju v javni televizijski oddaji na velenjski kabelski televiziji, pa je osebno izjavila, da s tozadevno ugotovitvijo ni seznanjena.

Predmetni izbor trase z oznako oz. varianto F2 je v nasprotju z Pravilnikom o projektiranju cest v RS, kar je bilo ugotovljeno tudi z opravljenimi recenzijami in revizijami, ki sojo naročili predstavniki MOP-a in DARS-a.

Recenzent Anton Gunde je v recenziji jasno opozoril na neupoštevanje stroška vkopa.

Kljub gornjim ugotovitvam, je zaradi njenega ravnanja MOP vladi RS priporočil sprožitev postopka priprave Državnega Prostorskega Načrta za državno cesto na odseku 3. razvojne osi od Šentruperta v Savinjski dolini do Velenja (DPN).

V dodatno pojasnilo pa ovaditelj še navaja, da je bila podsekretarka ga. Helena Šolar s strani zastopnikov Civilne iniciative Braslovče pisno opozorjena, da so v projektu, s katerim so točkovali variante, zamolčali oz. namerno pozabili finančno ovrednotiti strošek pokritega vkopa hitre ceste mimo Velenja, kar bi v nasprotnem primeru, če bi to upoštevali, bistveno spremenilo izbor najbolj optimalne trase. V okviru javne televizijske oddaje v sredini leta 2009 je Šolarjeva na VTV (Velenjska kabelska televizija) na telefonsko vprašanje gledalca in člana Civilne iniciative Braslovče, in sicer zakaj niso upoštevali stroška pokritega vkopa, odgovorila, da s tem ni seznanjena, kar pa sploh ne drži in gre po mnenju ovaditelja za namerno zavajanje in prirejanje pravilnih podatkov. Prav tako je bila navedena podsekretarka kot uradna oseba pravočasno po pošti (poslano priporočeno) seznanjena s temi dejstvi. Tudi revizorji oz. recenzenti, ki so strokovno usposobljeni so na to dejstvo pravočasno opozorili.

Zgolj v vednost pa ovaditelj še dodaja, da je bila prav tako o vsem tem seznanjena tudi generalna direktorica Direktorata za prostor na MOP-u ga. Metko Černelč kot tudi Vlada Republike Slovenije, ki je sprožila postopek priprave DPN za tretjo razvojno os na odseku Velenje -Šentrupert po varianti F2, kljub temu da je Civilna iniciativa Braslovče vse zgoraj navedene opozorila, da se že sedaj ve, da je izbor te trase tudi v nasprotju z Pravilnikom o projektiranju cest, saj bo potrebno še prej kot v dvajsetih letih zgraditi dodatno štiripasovno cesto na teritoriju, ki bi ga naj ta odsek tretje razvojne osi pokrival oz prometno reševal. V pojasnitev ovaditelj še dodaja, da je MOP tudi neracionalno drobil tretjo razvojno os najprej na tri odseke - od meje z Avstrijo do avtoceste A1, od avtoceste A1 do avtoceste Ljubljana - Obrežje, od avtoceste Ljubljana - Obrežje do meje z Hrvaško, nakar pa so tri odseke še enkrat drobili, in sicer severni del tretje razvojne osi od meje z Avstrijo do Šentruperta so razdelili na štiri pododseke, pri čemer so vsa ta drobljenja zameglila celovito prometno rešitev poprečne povezave Slovenije in s tem nedvomno tudi izničili osnovno idejo tretje razvojne osi. Sumimo da gre za vpliv gradbenega lobija, saj imajo slednji interes, da se viša strošek za izdelavo študij, dokumentacije in da s tem pride do izbire trase, ki zahteva drage tehnične rešitve za gradnjo in kasnejše vzdrževanje. Prav tako je je popolnoma nerazumljivo, da je MOP v roku pol leta naročil in plačal kar dve študiji izbora tras. Nerazumljiva je aktivnost MOP-a, ki je študije naročal, pri nastanku obeh študij aktivno sodeloval potem pa je prvo študijo spravil v predal. Podobno je nerazumljiva aktivnost MOP-a, ki na drugo študijo izbora tras ni naročil recenzije, prav tako ni nikoli priporočil teh recenzij upošteval pri dopolnitvi projekta, in sicer preden je na osnovi izbora »optimalne trase« iz drugega projekta vladi priporočil sprožitev postopka priprave Državnega prostorskega načrta za državno cesto na odseku 3. razvojne osi od Šentruperta v Savinjski dolini do Velenja (DPN).

Braslovče, dne 25.7.2009

Opozorila na nepravilnosti na Ministrstvu za okolje in prostor

Image via Wikipedia

CIVILNA INICIATIVA BRASLOVČE
p.p. 23
3314 Braslovče

Komisija za preprečevanje korupcije
Dunajska cesta 56
1000 Ljubljana

Opozorila na nepravilnosti na Ministrstvu za okolje in prostor

Mag. Heleno ŠOLAR, podsekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor, Republika Slovenija, Direktorat za prostor, Dunajska 21, 1000 Ljubljana, je kot pri Projektu izbora najugodnejše variante hitre ceste od Velenja do obstoječe avtoceste Al projekta izgradnje cest 3. razvojne osi, severni del, zavestno zamolčala in dopustila nepravilno finančno ovrednotenje stroška pokritega vkopa hitre ceste mimo Velenja, kar je bistveno spremenilo izbor najbolj optimalne trase. V elaboratih je namreč zapisano, da je trasa F2 malenkost bolje ocenjena kot F6, vendar je razlika tako neznatna, da se ju lahko obravnava kot enakovredne, dopustila sprožitev postopka priprave Državnega Prostorskega Načrta za državno cesto na odseku 3. razvojne osi od Šentruperta v Savinjski dolini do Velenja, čeprav je bila v revizijah in v recenzijah Projekta izbora najbolj ugodne trase opozorjena, da varianta F2 krši Pravilnik o projektiranju cest, saj bo prej kot v dvajsetih letih potrebno na teritoriju, ki bi ga naj pokrivala hitre cesta, zgraditi dodatno štiripasovno cesto na relaciji Velenje-Arja vas.

Obrazložitev:
Po proučitvi razpoložljive dokumentacije gre namreč nedvoumno ugotoviti, da je izbor trase napačen, ter da je vrednotenje tras namensko prirejeno tako, da izpadejo ostale obravnavane variante malenkost slabše, kar pa ne drži, saj je strošek vkopa visok. Kljub pisnemu opozorilu z dne 29.02.2008 ter javnemu vprašanju v javni televizijski oddaji na velenjski kabelski televiziji, pa je osebno izjavila, da s tozadevno ugotovitvijo ni seznanjena.

Predmetni izbor trase z oznako oz. varianto F2 je v nasprotju z Pravilnikom o projektiranju cest v RS, kar je bilo ugotovljeno tudi z opravljenimi recenzijami in revizijami, ki sojo naročili predstavniki MOP-a in DARS.a.

Recenzent Anton Gunde je v recenziji jasno opozoril na neupoštevanje stroška vkopa.

Kljub gornjim ugotovitvam, je zaradi njenega ravnanja MOP vladi RS priporočil sprožitev postopka priprave Državnega Prostorskega Načrta za državno cesto na odseku 3. razvojne osi od Šentruperta v Savinjski dolini do Velenja ( DPN ).

V dodatno pojasnilo pa ovaditelj še navaja, da je bila podsekretarka ga. Helena Šolar s strani zastopnikov Civilne iniciative Braslovče pisno opozorjena, da so v projektu, s katerim so točkovali variante, zamolčali oz. namerno pozabili finančno ovrednotiti strošek pokritega vkopa hitre ceste mimo Velenja, kar bi v nasprotnem primeru, če bi to upoštevali, bistveno spremenilo izbor najbolj optimalne trase. V okviru javne televizijske oddaje v sredini leta 2009 je Šolarjeva na VTV (Velenjska kabelska televizija) na telefonsko vprašanje gledalca in člana Civilne iniciative Braslovče, in sicer zakaj niso upoštevali stroška pokritega vkopa, odgovorila, da s tem ni seznanjena, kar pa sploh ne drži in gre po mnenju ovaditelja za namerno zavajanje in prirejanje pravilnih podatkov. Prav tako je bila navedena podsekretarka kot uradna oseba pravočasno po pošti (poslano priporočeno) seznanjena s temi dejstvi. Tudi revizorji oz. recenzenti, ki so strokovno usposobljeni so na to dejstvo pravočasno opozorili.

Zgolj v vednost pa ovaditelj še dodaja, da je bila prav tako o vsem tem seznanjena tudi generalna direktorica Direktorata za prostor na MOP-u ga. Metko Černelč kot tudi Vlada Republike Slovenije, ki je sprožila postopek priprave DPN za tretjo razvojno os na odseku Velenje -Šentrupert po varianti F2, kljub temu da je Civilna iniciativa Braslovče vse zgoraj navedene opozorila, da se že sedaj ve, da je izbor te trase tudi v nasprotju z Pravilnikom o projektiranju cest, saj bo potrebno še prej kot v dvajsetih letih zgraditi dodatno štiripasovno cesto na teritoriju, ki bi ga naj ta odsek tretje razvojne osi pokrival oz prometno reševal. V pojasnitev ovaditelj še dodaja, da je MOP tudi neracionalno drobil tretjo razvojno os najprej na tri odseke - od meje z Avstrijo do avtoceste A1, od avtoceste A1 do avtoceste Ljubljana - Obrežje, od avtoceste Ljubljana - Obrežje do meje z Hrvaško, nakar pa so tri odseke še enkrat drobili, in sicer severni del tretje razvojne osi od meje z Avstrijo do Šentruperta so razdelili na štiri pododseke, pri čemer so vsa ta drobljenja zameglila celovito prometno rešitev poprečne povezave Slovenije in s tem nedvomno tudi izničili osnovno idejo tretje razvojne osi. Sumimo da gre za vpliv gradbenega lobija, saj imajo slednji interes, da se viša strošek za izdelavo študij, dokumentacije in da s tem pride do izbire trase, ki zahteva drage tehnične rešitve za gradnjo in kasnejše vzdrževanje. Prav tako je je popolnoma nerazumljivo, da je MOP v roku pol leta naročil in plačal kar dve študiji izbora tras. Nerazumljiva je aktivnost MOP-a, ki je študije naročal, pri nastanku obeh študij aktivno sodeloval potem pa je prvo študijo spravil v predal. Podobno je nerazumljiva aktivnost MOP-a, ki na drugo študijo izbora tras ni naročil recenzije, prav tako ni nikoli priporočil teh recenzij upošteval pri dopolnitvi projekta, in sicer preden je na osnovi izbora »optimalne trase« iz drugega projekta vladi priporočil sprožitev postopka priprave Državnega prostorskega načrta za državno cesto na odseku 3. razvojne osi od Šentruperta v Savinjski dolini do Velenja (DPN).

Braslovče, dne 25.7.2009

Pismo predsedniku vlade ter prometnemu ministru

Image via Wikipedia

Pismo predsedniku vlade ter prometnemu ministru o prometnem obremenjevanju okolja in načrtovanju »Tretje razvojne osi«

Predstavniki CIPRE Slovenija in Zveze civilnih iniciativ na 3. razvojni osi menimo, da načrtovanje in umeščanje severnega dela »Tretje razvojne osi« kot se to izvaja danes, ne Koroški, ne Savinjsko – Šaleški regiji in niti Sloveniji, ne prinaša bistvenih koristi. Nadaljuje se ustaljena praksa izvajanja prometne politike v Sloveniji, ki je v zadnjih dvajsetih letih pahnila na rob prepada okolju bolj prijazne, energetsko učinkovite in cenejše oblike prometa kot sta javni in železniški promet, močno pa podpirala avtocestni promet z vezavo na mednarodne tranzitne koridorje, kar je na še vedno nedokončane slovenske avtoceste pripeljalo ob načrtovanju povsem nepričakovane količine tranzitnega tovornega prometa.

»Tretja razvojna os«
Naraščanje prometa skozi Slovenijo je v zadnjih letih preseglo ocene načrtovalcev in politikov, ki odločajo o prometni politiki v Sloveniji. Kljub opozorilom nevladnih organizacij in neodvisnih strokovnjakov je šel tako imenovan razvoj prometne politike izključno v hitro gradnjo avtocest, kar naraščanje prometa še pospešuje. Vtis je, da se pri načrtovanju »Tretje razvojne osi« ponavljajo enake napake oziroma interesi tistih, ki odločajo o prometni politiki v Sloveniji. Mar se iz preteklih potez, ki so se v marsičem jasno pokazale kot napake, nismo nič naučili?

Temeljna vprašanja pri severnem kraku »Tretje razvojne osi« so:
Kje so napovedi prihodnjih prometnih gibanj, ki so osnova gradnji avtoceste?
Kako je gradnja vedno novih avtocestnih osi v skladu z Resolucijo o prometni politiki, ki govori o razvoju trajnostnih oblik prometa in intermodalnosti?
Kako načrtovalci hitre ceste, ki bo gotovo postala tranzitna os s hitrim povečevanjem tranzitnega cestnega prometa, upoštevajo cilje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov?
Kje je jasno postavljen cilj gradnje »Tretje razvojne osi«?
Kje se v načrtovani gradnji prometne infrastrukture uresničuje multimodalnost ter povečanje energetske učinkovitosti prometnega sistema v Sloveniji?
Kje je zagotovilo, da bo nova os služila policentričnemu razvoju in ne hitremu tranzitu ter krepitvi povezav med Ljubljano in Koroško, Savinjsko in Šaleško regijo?

Po pregledu načrtne dokumentacije se vse bolj zdi, da je načrtovanje severnega dela »Tretje razvojne osi« v bistvu priprava na gradnjo nove avtoceste, ki po našem mnenju kot taka ni sprejemljiva zaradi:
1. Avtocesta ni garancija za razvoj! Ne pozabimo prvotne ideje, da naj bi cesta »podpirala razvoj policentričnega omrežja mest in drugih naselij, skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost z evropskimi prometnimi sistemi in urbanim omrežjem.” (zapisano v Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023 (dopolnjena, januar 2008) Ta ideja pomeni povezavo Velenja in Celja z moderno hitro cesto, lahko tudi štiripasovnico (kot npr. cesta Ljubljana-Trzin), ki pa povezuje mesti Velenje in Celje, saj so tu tudi sedaj največje obremenitve prometa. Eksteritorialna avtocesta ne bo omogočala učinkovitega servisiranja lokalnih potreb in po njej ne bo mogoče razviti učinkovitega javnega prometa. Koroška regija in Savinjsko-Šaleška regija ne potrebujeta nove avtoceste, ki bi krepila povezavo z Ljubljano, saj krepitev dnevnih migracij s prestolnico ne pomeni razvoj, pač pa več migracij, večje zastoje, večjo odvisnost od fosilnih goriv in več prometnega onesnaževanja.

2. Avtocesta pomeni privlačnost za tranzit: ni je regije v Sloveniji, kjer se tranzit z izgradnjo nove avtoceste ne bi povečeval. Koroška in Šaleška dolina kolon tujih tovornjakov ne potrebujeta. Teh imamo dovolj že drugje. Izkušnje iz drugih odsekov kažejo, da močno povečan tranzitni promet veliko zastojev, poveča se nevarnost nesreč, poveča se onesnaževanje s hrupom in izpušnimi plini v okolici ceste, poškodbe infrastrukture pa so bistveno večje, kot zaradi povečanega tranzita uspemo pobrati cestnin. Zatorej ni razlogov,da bi gradili nove avtoceste za tranzit.

3. Avtocesta ne izboljšuje lokalne povezanosti, in ne služi regiji; Avtoceste so namenjene daljinskemu povezovanju večjih centrov in njihovi navezavi na tranzitne koridorje. Lokalna povezanost manjših in srednjih središč zato ne potrebuje avtoceste z izven nivojskimi križanji, kjer se številni kraji ne morejo neposredno vključiti na tako cesto.

4. Obljubljena cesta bo zgrajena po načrtih okoli leta 2015, prometne težave regije pa je treba rešiti takoj: potrebujemo obnovo obstoječih cest; potrebujemo ponovno oživitev železnice; potrebujemo učinkovit javni promet;

5. Gradnja avtoceste s številnimi predori, viadukti in izven nivojskimi križanji nima svojega mesta v proračunu. Slovenija ima danes velike težave z odplačevanjem kreditov, s katerimi gradimo avtoceste in sistem financiranja obstoječih kreditov je danes nevzdržen, saj s cestninami letno ne poberemo toliko, kot znaša breme odplačevanja kreditov. Gradnja še ene drage avtoceste nikakor ni finančno vzdržna, niti gotova. Cenejša cesta, ki bi ne bila avtocesta in bi z nivojskimi križišči omogočala vključevanje regionalnih središč in krajev, je bolj realna in izvedljiva bistveno hitreje. Prihranek pri gradnji se lahko preusmeri v nastanek novih delovnih mest in razvoja regije, kar v časih velike gospodarske krize regija potrebujejo precej bolj kot nov tranzitni koridor.

6. Namesto, da se vlaga denar v gradnjo avtoceste, s katero bi krepili dnevne migracije na delo proti Ljubljani in tako spodbujali iskanje delovnih mest v prometno nasičeni prestolnici, naj se vlaga denar v lokalno gospodarstvo in razvoj novih delovnih mest.

7. Predvidena avtocesta ne poveže Velenja in Celja, glede na najbolj verjeten predlog poteka ceste tudi ne razbremeni glavne ceste Velenje-Arja vas-Celje, pač pa vzpostavlja novo os od Holmca do Šentruperta; zastojev, nesreč in nevzdržnih prometnih razmer med Velenjem in Celjem načrtovana gradnja avtoceste ne bo rešila.

8. Ne izboljšuje možnosti za lokalen javni prevoz;

9. Z rastjo tranzita in višjimi potovalnimi hitrostmi zagotavlja rast prometnega onesnaževanja na lokalni in državni ravni;

10. Predlagana cesta bi pomenila kršitev Prometnega protokola Alpske konvencije, saj je tipičen tranzitni koridor. Regija ga ne potrebuje, država še manj.

11. Preučene so samo alternative trase, ne pa vsebinske alternative. Prav tako ni študije stroškov in koristi; Koroška in Šaleška regija potrebujeta boljšo dostopnost, vendar je to možno zagotoviti z glavnimi, regionalnimi in lokalnimi cestami!

Po našem mnenju so alternative:
Povezava Celja in Šaleške doline s štiripasovnico hitrosti do 90 km/h, podobno kot je cesta Ljubljana Trzin, ter obnovitev oziroma ponovna izgradnja železnice na odseku Slovenj Gradec – Celje;
Prenova glavnih, regionalnih in lokalnih cest v regiji;
Vlaganja v delovna mesta v regiji namesto omogočanja odhajanja na delo v Ljubljano.

CIPRA Slovenija
V Ljubljani, 7. avgusta 2009

Utopija ali realnost

Image via Wikipedia

Objavljamo članek iz Sobotne priloge, 25. julija 2009.

Članek profesorja Antona Prosena govori o nesmotrnem gospodarjenju s kmetijskim zemljišči in o nevarnostih, ki temu sledijo.

Naj spomnimo, da je pri izbiranju variant na severnem delu 3. razvojne osi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ugotovilo nepravilnosti v vrednotenju tras in izdalo negativno mnenje do hitre ceste po trasi F2.

Klikni na sliko za branje članka.

Članka v Mladini podpirata enake vrednote kot CIB

Dva članka v 24. številki Mladine govorita o gospodarjenju s tlemi, ki so vir naše zdrave hrane: Njive nadomešča beton in Onesnaženje pod nogami. V člankih je izpostavljena pomembnost tal v ekosistemu in v pridelavi hrane. Zaradi nesmotrne in razpršene urbanizacije je zaskrbljujoč pritisk občinskih uradnikov na najkvalitetnejša kmetijska zemljišča.

Takšne pojave opazujemo tudi pri načrtovanju 3. razvojne osi. Kot CIB opozarja že več kot eno leto, je bil pomen varovanja kmetijskih površin namenoma prezrt in to je potrdilo tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Imamo eno domovino, ena zemljo in skupno skrb za zdravje. Varujmo največje bogastvo in načrtujmo ceste tam, kjer je najmanj škode.

Gradili bodo kljub velikim dolgovom

Image by Robert Brook via Flickr

Družba za avtoceste Republike Slovenije (DARS) nadaljuje z neracionalno rabo javnega denarja. Prav danes so kljub dolgovom skoraj treh miljard evrov (2 780 000 000€) sprejeli še eno zadolžitev v višini 330 milijonov (330 000 000€)!

Načrtujejo novelo Nacionalnega programa izgradnje avtocest. Ali hočejo z njim financirati izgradnjo tako potratne ceste kot je 3. razvojna os?

Spomnimo, da je predlagan potek 3. razvojne osi med Velenjem in avtocesto A1 dražji za 150 milijonov evrov, prometno ni učinkovit, ne povezuje mest in uničuje kmetijsko zemljo. Gradnja naših avtocest je predraga in nesmotrna!

Novica na tej povezavi:
http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60300553&section_id=1&article_id=3171227

Podprite Civilno iniciativo Braslovče v boju za smortno izgradnjo infrastrukture, za trajnostno prometno politiko in za ohranitev kmetijskih površin.

10 000 ogledov

Naša spletna stran je od 10. novembra 2007 privabila že več kot 10 000 obiskov. V času pisanja jih je 10103.

3. razvojna os je očitno še vedno aktualna tema za javnost in zato je smiselno nadaljevati naš trud za premišljeno in pametno cestno povezavo.

Izšla je prva publikacija s celovitim pregledom prometne politike

Letošnjo zimo je izšla publikacija z naslovom Korak naprej v ravnanju z okoljem: OKOLJE IN PROMET.

V njej so zapisani kazalci prometa v povezavi z okoljem. To je prva tovrstna publikacija, ki na enem mestu zbira preverjene posledice vseh dosedanjih prometnih in okoljskih politik.
Obvezno branje za vse tiste, ki mislite, da je predlagana 3. razvojna os neustrezna in za vse tiste, ki še ne mislite tako.
Brezplačno je dosegljiva na tem naslovu, izšla pa je tudi v tiskani obliki.

TV ODDAJA na temo 3. razvojne osi

Na TV-net bo v ponedeljek, 6.4.2009 ob 20h televizijska oddaja na temo 3. razvojna os. Civilna iniciativa Braslovče je za strokovno pomoč zaprosila tudi zunanjega strokovnjaka, ki bo predstavil tehtne argumente za naše nasprotovanje predlagani trasi.

Sporen in predlagan odsek nezadostno razbremenjuje daljinske ceste v regiji, tako da bi že po 15 letih obratovanja morali zgraditi še eno hitro cesto, kar pa pri drugih variantah ne bi bilo potrebno.
Namesto spornega in dragega odseka 3. Razvojne osi predlagamo čimprejšnjo nadgradnjo obstoječe povezave Velenje – Arja vas v zmogljivo 4-pasovno povezavo, ki najbolje od vseh razbremenjuje daljinske ceste, saj poteka med Celjem in Velenjem.
Verjamemo, da Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za promet in Ministrstvo za finance podpirajo racionalno rešitev, zato pričakujemo, da bodo upoštevali mnenje neodvisne stroke, zaščitili interes davkoplačevalcev in podprli rešitev, ki je 220 milijonov evrov cenejša od predlagane in pogubna za kmetijska zemljišča.

Izjava CIB Odboru za razvoj SAŠA regije

Civilna iniciativa Braslovče, 25.2.2009, Velenje

Odboru za razvoj SAŠA regije
Dr. Milan Medved in Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje,

Izjava
Spoštovani,

Zahvaljujemo se za vabilo na srečanje predstavnikov gospodarstva, lokalnih skupnosti in poslancev SAŠA regije. V vabilu ste napovedali predstavitev postopka izvedbe in prikaz ovir pri načrtovanju DPN 3. razvojne osi ter ponovno kratko seznanitev prisotnih z razlogi za izbrano traso.
Glede na program izvedbe sestanka ni bilo predvideno soočenje strokovnih mnenj, za kar se vseskozi zavzemamo. S stališči, ki so predstavljena danes, smo bili seznanjeni že novembra 2007. Vendar vprašanja, in strokovni argumenti, na katere smo mnogokrat opozorili in na katera ni bilo odgovorov, še vedno ostajajo odprta.

Izjavljamo da:
• Trasa F2 Velenje-Šentrupert ne zadovoljuje kriterijem povezovanja gospodarstva, ne povezuje večjih mest; ne ubira tradicionalnih poti in kot taka NE BO SLUŽILA RAZVOJU VSEH REGIJ.
• Je trasa F2 Velenje-Šentrupert dražja za 140 mio EUR od trase Velenje - Arja Vas.
• Trasa F2 uniči prevelike površine najboljših kmetijskih zemljišč, uniči hmeljarsko tradicijo in edino možnost ekonomsko uspešnega kmetijstva. Ravno tako nedopustno poseže v prostor občine Braslovče.
• So študijo s traso F2 negativno ocenili uradni recenzenti MOP in DARS. Študija izvedljivosti, ki jo je izvedla Služba vlade za razvoj in evropske zadeve, je negativna. Potrjuje, da je F2 načrtovana v nasprotju z ugotovitvami prvotne, celovite študije 3. razvojne osi, ki posveča Velenju posebno pozornost.

Ugotavljamo da:
• da obstajajo krajše in cenejše trase Velenje – A1, ki ne uničijo tolikšnih površin kmetijskih zemljišč,
• da z izgradnjo teh tras nikakor ne bodo onemogočene obstoječe cestne povezave Velenja in s tem ne bo ogroženo velenjsko gospodarstvo;
• da je po »optimizaciji« tras zahteva po ponovnem vrednotenju še bolj upravičena – ne smemo pozabiti, da je šlo samo za 0,98%-no razliko v točkovanju.
• da trenutna trasa F2 upošteva samo interes Velenja in v celoti zanika potrebe gospodarstev Žalca, Celja in celotnega prostora Slovenije in kot taka ne zasluži naziv 3. razvojna os.

Menimo, da organizacija takšnih sestankov brez pravih argumentov ni prava pot, je še vedo v funkciji enostranskih odločitev, ki se ne ozira na potrebe drugih.

Potrebno je pristopiti k organizaciji soočenja strokovnih mnenj in argumentov VSEH ZAINTERESIRANIH, omogočiti enakopravno predstavitev vseh argumentov.

Da bo 3. razvoja os razvojna za vse, je potrebno variante ponovno in korektno ovrednotiti ter izbrati takšno traso, ki bo lahko sofinancirana s strani EU.

Velenje – avtocesta A1: F2? F6? Ali kje vmes?

Javno pismo g. Mehu, županu Velenja, prebivalcem Šaleške in Savinske regije, gospodarstvenikom, razvojnikom in politikom

V zadnjih izdajah časopisa Delo, pa tudi drugih medijih, je bilo objavljeno več prispevkov izpod peresa poznanega novinarja g. Braneta Piano. V njih so predstavljena predvsem stališča politikov Velenja do zavrnitve trase hitre ceste 3. razvoje osi Velenje – Šentrupert, niso pa objektivno podani nasprotni argumenti.

Civilna iniciativa Braslovče (CIB) je bila ustanovljena zaradi odločnega odpora prebivalstva Braslovč in Spodnje Savinjske doline do vsiljene trase hitre ceste F2 med Velenjem in Šentrupertom. Ta je bila izbrana na podlagi druge, naknadne Študije variant s predlogom najustreznejše variantne rešitve za gradnjo državne ceste med avtocesto A1 Šentilj – Koper in mejo z Republiko Avstrijo. To študijo je jeseni 2007 pripravilo podjetje Urbis, financiralo pa Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Študijo lahko ocenimo kot primer izkrivljenega in zavajajočega vrednotenja, na kar smo s posebno publikacijo opozorili resorna ministrstva, javnost in stroko (objavljeno na http://cibraslovce.blogspot.com/2008/03/preberite-knjigo-3-razvojna-os-analiza.html).

CIB se od začetka zavzema za strpen in umirjen dialog, ki temelji na izsledkih strokovnjakov. Zato moramo v celoti zavrniti neprimeren in vse prevečkrat poniževalen ton v medijih, s katerim poskušajo zagovorniki »velenjske« trase F2 diskreditirati člane CIB. Kot nazoren primer neustrezne in tendenciozne komunikacije z javnostjo lahko izpostavimo prispevek v Delu z dne 5.2. in intervju z županom Velenja s 13. 2. 2009, ki ga je podpisal isti novinar. Žaljiv ton pisanja, zavajanja, pa tudi neprimerne izjave ne govorijo o ustreznosti trase za reševanje kompleksne prometne problematike območja in so, žal, predvsem brez argumentov. Nazorno pa le povedo o načinu sprejemanja razvojnih odločitev, ki ne sme (spet) postati stalnica. »Dogovarjanje«, za katerega se pisci verbalno zavzemajo je, žal, zoženo na diskreditacijo, žaljivke in diktat.

V CIB ponovno in javno izjavljamo, da v Savinjski dolini priznavamo interese gospodarstva Velenja, Koroške in Slovenije. Zavzemamo se, da bi bili Korošci in prebivalci Šaleške doline čim prej povezani na avtocestni križ. Želimo, da čim prej pride do realizacije hitre ceste, vendar po takšni trasi, ki je optimalna za vse, ne samo za Velenje. Bralcem bi želeli razsvetliti ozadje priprav dveh študij in analize vrednotenja tras in strokovnosti posameznih avtorjev le teh. Prva študija 3. razvojne osi je nastala januarja 2007, naročil jo je MOP in pod njo se je podpisalo 12 strokovnjakov, med njimi trije doktorji znanosti in dva magistra. Ta študija odsvetuje potek zahodno od Velenja preko območja rudarjenja in kot primernejšo rešitev izpostavi južne in vzhodne variante od Velenja proti avtocesti A1 in učinkovito reši prometno povezavo za Gorenje. Druga študija, ki jo je prav tako naročil MOP, je izdelal Urbis nekaj mesecev po prvi študiji (jeseni 2007) daje prednost zahodni trasi F2. V dodatnih recenzijah in revizijah priznani strokovnjaki s področja izgradnje cest, potrjuje ugotovitve prve študije glede neustreznosti poteka trase zahodno od Velenja. V recenzijah in revizijah strokovnjaki pojasnijo: neustreznost vrednotenja v drugi - Urbisovi študiji, nedoslednosti primerjav možnih variant, neizdelani kriteriji vrednotenja, pokažejo na neprimernost poteka trase F2,opozarjajo, da vkopani del ceste mimo Velenja finančno sploh ni bil ovrednoten, opozarjajo na dejstvo, da bi bila F2 varianta bistveno dražja v primerjavi z drugimi variantami. Izpostavljen je 7% vzpon brez odstavnih pasov od Šmartnega ob Paki do Hudega potoka in potek po najboljših kmetijskih zemljiščih. Vendar pa MOP in Urbis priporočil recenzentov in revizorjev nista upoštevala. Mimogrede pod študijo Urbisa, v kateri je bila zahodna varianta F2 razglašena kot najboljša, sta podpisana dva diplomirana inženirja in sodelavec. Trasa F2 Velenje – Šentrupert je v tej študiji ocenjena z najvišjimi 114 točkami, medtem ko je trasi F6 Velenje – Arja vas dodeljeno 2 točki manj. Zato nas čudi, da se MOP in občina Velenje izrecno sklicujeta zgolj na (neustrezno) vrednotenje Urbis-a. Pred nekaj meseci je bila Urbis-ova študija optimizirana. Optimizacija je projekt precej spremenila in ga dodatno podražila, kar zopet kliče po ponovnem strokovnem vrednotenju. V naglici optimiziranja so v dolžini dveh kilometrov kar povozili traso obstoječe železniške proge, ki je ni kam prestaviti.

Menimo, da bo z argumenti težko prepričati slovensko javnost, da je za razvoj Velenja neizogiben potek hitre ceste, ki se izogiba industrijskih con nacionalnega pomena, ki zaobide celjski industrijski bazen in ki ne poteka v smeri najbolj gostega prometa Velenje –Arja vas. Predvsem pa bo nemogoče prepričati institucije, ki bi naj finančno podprle takšen ekonomsko neupravičen projekt. Služba za razvoj in evropske zadeve je v medijih jasno zapisala, da je študija izvedljivosti tretje razvojne osi negativna, kar pomeni, da v zaostrenih gospodarskih časih os ne bo deležna evropskih sredstev in ne kreditov komercialnih bank. Ali bo župan Velenja zaradi vsiljevanja neprimerne trase prevzel nase odgovornost, da te ceste sploh ne bo?

Odpor občanov Braslovč je upravičen, legitimen in smotrn ter ga je kot takega potrebno upoštevati. Trasa F2 bi grobo presekala enoten prostor doline na polovico in uničila mnogo hektarov v slovenskem merilu najboljših kmetijskih zemljišč - hmeljišč. Pridelava hmelja je kulturna dediščina in ponos Savinjske doline. Ta je v preteklosti je omogočala dobro življenje in razvoj, v sedanjosti pa je ena redkih ekonomsko uspešnih panog kmetijstva, ki je tudi del gospodarstva. Braslovčane (pa tudi druge) najbolj moti nesmiselnost poteka trase F2. Ta predstavlja odmik od dobrega gospodarjenja s prostorom in varovanja tistega, kar je trajne vrednosti, kar omogoča boljše življenje in kar moramo pustiti zanamcem. Brez dvoma so to plodna in ekonomsko perspektivna zemljišča. Zanimivo je, da vsi prepoznamo primere načrtovanja avtocest v tujini, (npr. potek avtoceste Beljak – Salzburg po pobočjih nad dolino) kot ustrezne, pri nas pa bi jih speljali kar tako, povprek čez njive in hmeljišča, ker je nekomu v interesu priključitev v Šentrupertu. Racionalno, premišljeno načrtovanje v prostoru in varovanje naravnih virov posebej izpostavljata vsaj dve strategiji in direktiva Evropske komisije. Tudi te dokumente je študija Urbis v celoti prezrla.

Brez dvoma lahko le najkrajša povezava Velenja z gospodarskimi območji Žalcem, Arnavskim gozdom, Celjem in drugimi kraji da najvišji dodaten zagon tako šaleškemu, savinjskemu, celjskemu kot slovenskemu gospodarstvu. Trasa F2 je prevelik odmik od tega. Temu pritrjujejo gospodarska združenja, razvojne agencije in župani Spodnje Savinjske doline. Zavedajo se, da je potrebno iskati povezave, skladnosti in dodatne sinergistične vplive in rezultate. Povezava Velenje-Šentrupert v tem pogledu ni ustrezna. Če je res »edina prava«, je mogoče le za Velenje, vendar za to, poudarjamo, še ni bilo predloženih nobenih strokovnih argumentov. Povezava Velenje – A1 ne sme biti le cesta za Velenje, ampak mora biti zgrajena s konsenzom in glede na interese prebivalstva ter gospodarskih središč obeh regij – Šaleške in Savinjske in Slovenije. Le tako bo dosegla svoj osnovni namen in dala razvojni zagon. Priključitev Velenja v Arji vasi je že dolgo načrtovana. V tej smeri so pripravljeni vsi prostorski dokumenti občin v Savinjski dolini. Le nekaterim v Velenju je znano, zakaj in kako tako intenzivna prizadevanja za preusmeritev trase od spomladi 2007.

Velenje je možno hitro povezati z A1 v smeri Arje vasi, ne da bi bila motena stara cesta. Da bi povezava na Arjo vas ogrožala velenjsko gospodarstvo smo brali mnogokrat. Bojazen, da bi bil promet med gradnjo zaradi stikov z obstoječo cesto onemogočen, je bilo v slovenski cesto-gradnji večkrat ovrženo na vseh krakih AC križa. Da je bil promet otežen ni sporno vendar v bistveno težjih pogojih gradnje. Otežen promet se je vedno poleg ostalega reševal po vzporednih poteh. Izjave g. Meha, da pomeni izgradnja trase Velenje-Arja vas propad gospodarstva Šaleške doline so neumestne.Trasa 3. razvojne osi naj bi bila vpeta v mrežo E avtocest in bi služila predvsem regionalnemu in dnevnemu migracijskemu prometu, kar izpostavlja prva študija. Potek trase F2 tem ciljem ne sledi.

Veseli nas in ponosni smo, da je naše opozarjanje na strokovne napake po letu in pol le obrodilo sadove in da je dne 2.2.2009 prišlo do sestanka v Žalcu. Tam smo se zbrali poslanci, župani, gospodarstveniki, razvojniki Savinjske regije in CIB. Na sestanku smo povzeli ugotovitve o neustreznosti trase Velenje-Šentrupert in pozvali resorna ministrstva, da se vse trase čim prej ponovno in predvsem pričakovanemu prometu celovito ovrednotijo ter, da se izdela optimalna in povezovalna razvojno usmerjena rešitev kot je bila tretja razvojna os celovito zasnovana - za gospodarstvo od Koroške do Bele krajine. Cenimo pokončno držo poslancev, ki se nista ozirala na strankarsko pokornost in poskušata projektu tretje razvojne osi vdihniti, kar mu manjka, to pa je uresničljivost.

Mogoče nepotrebno, pa vseeno, za boljšo diskusijo v bodoče. Ob rob žalitvam in omalovaževanju »študenta in absolventa arhitekture«, ki se pojavljajo v medijih lahko povemo: Veseli smo, da so naši člani absolvent arhitekture, podiplomski študent planiranja v okolju in člani CIB uspeli zbrati ugotovitve in pripombe strokovnjakov, pridobiti razne »pozabljene« študije in analize ter jih strniti v dobro in analitično delo. Če to naredi absolvent, res vsaka čast profesorjem ljubljanske univerze. Tiste profesionalce, ki se po mnogih letih opravljanja poklica brez formalne izobrazbe, v medijih abotno norčujejo iz »absolventa« vabimo, da se udeležijo zagovora diplomskega dela s področja 3. razvojne osi. Mogoče jim bo koristilo.

Še enkrat opozarjamo, da je diskusija diktata preživela, dovolj je bilo tega v zgodovini in v zadnjih letih. Izsiljevanja, blatenja in zaničevanja ne obrodijo dobrih sadov pač pa le odpore, delitve in sovraštva. Zato pozivamo župana Meha, predstavnike Velenja in strokovnjake, da se nam pridružijo v argumentirani, strpni ter spoštljivi diskusiji v iskanju za vse ustreznih, dobrih in trajnostnih rešitev. Ta proces mora steči sedaj in takoj, saj bo le tako Velenje in ostali hitro predvsem pa vsem ustrezno povezano z avtocesto, gospodarstva vseh regij pa bo dobilo nove razvojne priložnosti.

Vso javnost vabimo, da si ogleda dokumente o 3. razvojni osi in dejavnost CIB-a na spletni strani http://cibraslovce.blogspot.com.

Z odličnimi pozdravi,
CIB

Projekt celovitega razvoja območja tretje razvojne osi

Tokrat prikazujemo Projekt celovitega razvoja območja tretje razvojne osi, na straneh 69 in 70, od koder je spodnji zapis:

"Najbolj problematično umeščanje poteka trase izbranega koridorja je bilo na območju med Velenjem in Šoštanjem. Predlagani scenarij namreč poteka čez območje med Velenjskim in Škalskim jezerom, ki je del skoraj 8 km širokega rušnega polja, na katerem so zaradi posledic rudarjenja nastala jezera. V vseh občinskih prostorskih aktih Velenja in Šoštanja ima to območje namembnost za različne oblike rekreacije. Del tega območja je tudi v postopku vključitve v režim Nature 2000.
Možni alternativni potek trase je bodisi zahodno od Šoštanja ali po vzhodnem robu mesta Velenje. Preverjena sta bila oba poteka, pri čemer se je vzhodni potek (optimizirani scenarij 9) idejne trase pokazal za učinkovitejšega tako od zahodnega poteka tega scenarija kot tudi od vseh ostalih scenarijev, ki so bili vključeni v primerjavo."

Na strani 70 je zemljevid vzhodnega poteka (optimizirani scenarij 9).

Srečanje v Žalcu

V ponedeljek, 2.2.2009 smo predstavniki Civilne iniciative Braslovče predstavili naša stališča o 3. razvojni osi na sestanku v Žalcu, ki sta ga sklicala poslanca Andreja Rihter in Lojze Posedel.
Omenjena poslanca, celjski podžupan, predstavniki gospodarske zbornice celjske regije in kmetijske zbornice, Braslovški župan, predstavnica razvojne agencije Savinja, predstavnik hmeljarjev in še nekateri drugi so izrazili podporo naši zahtevi po reviziji vrednotenja.

Zahteva za revizijo Sklepa o začetku priprave DPN

Civilna iniciativa Braslovče je 14. decembra 2008 na Vlado Republike Slovenije naslovila Zahtevo za revizijo Sklepa o začetku priprave DPN za državno cesto na odseku 3. razvojne osi F2 - od Velenja do avtoceste A1 s priključkom v Šentrupertu.

Omenjen sklep je bil sprejet na korespondenčni seji vlade, 15.9.2009 v Velenju.

Več o takratnem sklepu v besedilu Kmetijska zemljišča na 3.razvojni osi - vikend paket.

Upravni odbor Regionalne gospodarske zbornice Celje podpira Civilno iniciativo Braslovče

Tudi Regionalna gospodarska zbornica Celje podpira trud Civilne iniciative Braslovče. Na seji 5.11.2008 so sprejeli sklepe in jih posredovali medijem.

"UO RGZC se je tokrat pri obravnavi informacije o aktivnosti na 3. razvojni osi seznanil tudi s postopki priprave DPN v delu severnega dela 3. razvojne osi in to konkretno na odseku južno od Velenja proti A1.
UO RGZC se ne strinja s tem, da bi povezava južno od Velenja proti A1 potekala po odseku Velenje jug-Šentrupert (F2).

Za gospodarstvo celjske regije je edino sprejemljiva trasa od Velenja preko Arje vasi (F6).
V tej zvezi nas čudi hiter in neusklajen postopek sprejema Sklepa vlade RS o začetku priprave DPN z dne 8.9.2008, ki predvideva povezavo Velenja od priključka Šentrupert proti severu. Neusklajenost vidimo s stališči Civilne iniciative Braslovče, ki so bila prezrta in neupoštevana, čeprav so imela strokovno podlago in tudi v opredelitvi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki se je do variante F2 negativno opredelilo že v decembru 2007.

Z vidika gospodarstva celjske regije pa ne razumemo, kako je možno zaobiti argumente o nujni gospodarski povezanosti območij Velenja, Žalca in Celja, spregledati pomen lokacije Arnovski gozd z vidika logističnih potreb regije ter nenazadnje zelo dvomimo o stroškovni plati celotnega projekta, če bi obveljal odsek Velenje - Šentrupert, istočasno pa bi se posodobil odsek Velenje – Arja vas.

Po mnenju gospodarstvenikov celjske regije je potrebno variantni odsek Šentrupert- Velenje zavreči ter vključiti v nadaljevanju izdelave DPN odsek Velenje-Arja vas. V tem delu je potrebno sklep vlade RS z dne 8.9.2008 (Sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A 1 Šentilj-Koper do priključka Velenja jug) spremeniti. V kolikor to ne bo upoštevano bo regijsko gospodarstvo preko RGZC z vsemi možnimi načini delovalo v smeri zavrnitve DPN v vseh naslednjih fazah."

Kmetijsko gospodarska zbornica podpira naš trud

Tudi Kmetijsko gospodarska zbornica zahteva, da 3. razvojna os ne posega v kmetijska zemljišča, ker se s tem dela nepopravljiva škoda.

Skupna izjava o poteku 3. razvojne osi med Velenjem in avtocesto A1

Spodaj navedene organizacije in posamezniki izražamo nezadovoljstvo nad traso 3. razvojne osi med Velenjem in avtocesto A1, ki jo predlaga Ministrstvo za okolje in prostor.
Menimo, da je predlagan odsek med Velenjem in Šentrupertom povsem neustrezen zaradi ustvarjanja novega prometnega koridorja in napačnega poteka v regionalnem merilu. Naveden odsek nezadostno razbremenjuje daljinske ceste v regiji, tako da bi že po 15 letih obratovanja morali zgraditi še eno hitro cesto, kar pa pri drugih variantah ne bi bilo potrebno.
Namesto spornega in dragega odseka 3. Razvojne osi predlagamo čimprejšnjo nadgradnjo obstoječe povezave Velenje – Arja vas v zmogljivo 4-pasovno povezavo, ki najbolje od vseh razbremenjuje daljinske ceste, saj poteka med Celjem in Velenjem.
Verjamemo, da Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za promet in Ministrstvo za finance podpirajo racionalno rešitev, zato pričakujemo, da bodo upoštevali mnenje neodvisne stroke, zaščitili interes davkoplačevalcev in podprli rešitev, ki je 220 milijonov evrov cenejša od predlagane in pogubna za kmetijska zemljišča.
Civilna iniciativa Braslovče
Društvo za zaščito alpskega prostora CIPRA

Podporo lahko izrazite tudi z elektronsko pošto na naslov cibraslovce@gmail.com. Vsebina naj bo: (Ime, Priimek), (organizacija), PODPIRAM SKUPNO IZJAVO.