Tiskovna konferenca ob predstavitvi knjige 3. RAZVOJNA OS - Analiza vrednotenja tras

Za racionalno in ekonomsko upravičeno rešitev gradnje hitre ceste znotraj 3. razvojne osi je nujno ponovno korektno vrednotenje predlaganih variant.

Braslovče - 26. marec. Na današnji tiskovni konferenci je Civilna iniciativa Občine Braslovče predstavila analizo vrednotenja tras hitre ceste na 3. razvojni osi. Projekt, ki ga pripravljata Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za promet kaže na nesmiselno in na neracionalno trošenje proračunskih sredstev. Vrednotenje predlaganih tras pa je izrazito zavajajoče. Dosedanje delovanje ministrstev kaže na to, da argumenti pri presoji predlaganih tras ne štejejo in da ministrstvo konstruktivnih pripomb in predlogov ne namerava upoštevati. Očitno je, da nameravajo izbrati varianto, ki je dražja, daljša, poteka preko najbolj kakovostnih kmetijskih zemljišč, ne rešuje prometnih zastojev med Velenjem in Arjo vasjo, in je umeščena v nasprotju s sprejetimi prostorskimi akti. V Civilni iniciativi so podrobno preučili potek projekta do sedanje faze in ugotovili številne nepravilnosti predvsem pri vrednotenju predlaganih variant. Zato od države zahtevajo, da se zavzame za resnično celovito in izčrpno vrednotenje strokovnih mnenj, da upošteva napotke lastnih strokovnih ekip in najprej opravi ponovno korektno vrednotenje predlaganih tras.

Eden glavnih infrastrukturnih projektov, ki se planirajo v Sloveniji, je izgradnja 3. razvojne osi. Ta naj bi povezal prometno in gospodarsko odmaknjena področja Slovenije. Prva faza izgradnje poteka med Avstrijsko mejo in avtocesto A1 in naj bi povezovala središča Slovenj Gradec, Velenje in Celje. Ministrstvo za okolje in prostor je jeseni 2007 predstavilo predlog trase, ki ima številne slabosti. To je varianta F2 oziroma »Zahodna trasa«. Na njene slabosti opozarjajo v civilni iniciativi in predlagajo boljšo rešitev.

»Predlagana zahodna trasa dejansko ne pomeni izgradnjo 3. razvojne osi med regionalnimi centri Slovenj Gradec, Velenje in Celje, pač pa nepotrebno bližnjico proti Ljubljani in namerno oddaljevanje od Celja. Predlagana trasa je zato v nasprotju z zdravo pametjo in tudi Strategijo prostorskega razvoja Slovenije, kjer je zapisano, naj se Celje razvija kot pomembno prometno vozlišče, « je enega od pomembnih argumentov proti predlagani trasi povzel Urban Jeriha, član civilne iniciative in eden od dveh avtorjev publikacije Tretja razvojna os, analiza vrednotenja tras. Predlagana hitra cesta ne povezuje regionalnih centrov. Problematičen je del med Velenjem do avtoceste A1 med Ljubljano in Celjem.

Predlog ministrstva predvideva obnovitvena dela na prometnicah z velikimi prometnimi tokovi in izgradnjo nove hitre ceste mimo ključnih prometnih tokov. Hitra cesta naj bi namreč potekala med večjimi urbanimi in gospodarskimi središči, torej po vzhodni trasi med Velenjem in Arjo vasjo, kjer so vsakodnevni zastoji z dnevnim prometom 20 000 vozil. Predlagana zahodna trasa pomeni umestitev tam, kjer ni potrebna, saj je v Savinjski dolini trikrat manj prometa – 6000 vozil dnevno. Poleg tega v prometni študiji projektanti sami ugotavljajo, da zgrajena zahodna trasa ne bi razbremenila ceste med Arjo vasjo in Velenjem in jo bo zato potrebno nadgraditi v 4-pasovno povezavo – torej hitro cesto! To je še en dokaz, da je trasa, ki jo predlaga država neustrezna, saj ne razbremenjuje obstoječih cest, pač pa pomeni, da bo namesto ene gradila dve.

Država tako predlaga daljšo in dražjo cesto. Na celotnem odseku od Slovenj Gradca do avtoceste je predlagana trasa dražja za 121 mio € od prometno ustreznejše! To pa ne pomeni, da bi pri predvideni ceni ostalo, saj ta trasa poteka preko nestabilnih tal v okolici velenjskega jezera ter skozi predore v nekompaktnih kamninah. To pa je gotovo slaba napoved za ekonomično izvedbo.Višja cena investicije tudi ne pomeni, da je trasa boljša, saj je nerentabilna in v nasprotju s cilji izgradnje. Morebitna izvedba hitre ceste na predlagani zahodni trasi bi povzročila trajno škodo. Poteka po najkvalitetnejših kmetijskih zemljiščih, ki so nenadomestljiva in bodo za vedno izgubljena. Predstavljajo trajno kvaliteto, zato jo je treba ohranjati še posebej zaradi naraščajočih svetovnih cen hrane.

»Najbolj pa bode v oči neustrezno vrednotenje predlaganih tras. Pozorno prebiranje elaborata vrednotenja, na podlagi katerega so predlagali traso pokaže, da je v njem veliko bistvenih napak, ki vodijo k napačnim sklepom. Projektanti so s svojo metodo vrednotenja pomembne kriterije zakrili za množico nebistvenih. Vseh 34 kriterijev je bilo enakovrednih, zato so namesto strokovne presoje prišli v ospredje statistični pojavi. Na to zaman opozarjajo tudi recenzenti. Primer: Kriterij izgradnje predora je bil enako vpliven za traso kot prestavitev daljnovoda, čeprav je predor 300x dražji,« je eno od ključnih ugotovitev analize vrednotenja povzel soavtor Jure Radišek, član Civilne iniciative Braslovče.

Poleg tega, da trasa hitre ceste v občini Braslovče poteka mimo in preko naselij, fizično deli dolino in prebivalstvo vzdolž doline na polovico in da poleg tega poteka po najkvalitetnejši zemlji, nas motita predvsem potek trase v regionalnem merilu in postopek vrednotenja predlagane trase. Ključno pri vsem tem pa je, da odgovorni ignorirajo očitna dejstva. »Projekt vodijo na Ministrstvu za promet in na Ministrstvu za okolje in prostor, zato so oni odgovorni, da je predlagana cesta brez razloga za 121 mio € dražja, nerentabilna, ne rešuje prometnih zastojev med Velenjem in Arjo vasjo, in je umeščena v nasprotju s sprejetimi prostorskimi akti. Čeprav se sklicujejo na strokovnjake, dejansko o trasi odločajo mimo strokovne presoje.

»Še enkrat pozivamo Ministrstvo za promet ter Ministrstvo za okolje in prostor, da upoštevata napotke iz lastnih recenzij ter da opravijo objektivnejše vrednotenje tras. V Sloveniji imamo malo kvalitetne zemlje in omejena proračunska sredstva, zato jih ne smemo zapravljati s tako slabimi rešitvami, kot je zahodna varianta te hitre ceste. Predlagamo razumno rešitev oziroma vzhodno traso. Ta ustrezno reši cestne povezave med mesti, je cenejša za 121 milijonov evrov, izkazuje visoko rentabilnost investicije, ker bo po napovedih imela gost promet, učinkovito razbremenjuje obstoječe ceste, ohranja kmetijska zemljišča, je v skladu s trajnostnim razvojem, ker ne ustvarja nove nepotrebne trase, podpirajo jo vse civilne iniciative na tem odseku, podprta je s strokovnimi elaborati in usklajena z nacionalnimi prostorskimi dokumenti,« je ključne argumente za vzhodno traso povzel Žan Pižorn, član Civilne iniciative Braslovče.

Civilna iniciativa Braslovče

Braslovče, 26. marec 2008

Dodatne informacije na: cibraslovce@gmail.com