Preberite knjigo 3. RAZVOJNA OS - Analiza vrednotenja tras

Preberite knjigo, ki govori o napakah pri vrednotenju tras na 3. razvojni osi. V PDF formatu jo lahko brezplačno posnamete tukaj: 3. razvojna os - analiza vrednotenja tras

Veselo branje!

Tiskovna konferenca ob predstavitvi knjige 3. RAZVOJNA OS - Analiza vrednotenja tras

Za racionalno in ekonomsko upravičeno rešitev gradnje hitre ceste znotraj 3. razvojne osi je nujno ponovno korektno vrednotenje predlaganih variant.

Braslovče - 26. marec. Na današnji tiskovni konferenci je Civilna iniciativa Občine Braslovče predstavila analizo vrednotenja tras hitre ceste na 3. razvojni osi. Projekt, ki ga pripravljata Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za promet kaže na nesmiselno in na neracionalno trošenje proračunskih sredstev. Vrednotenje predlaganih tras pa je izrazito zavajajoče. Dosedanje delovanje ministrstev kaže na to, da argumenti pri presoji predlaganih tras ne štejejo in da ministrstvo konstruktivnih pripomb in predlogov ne namerava upoštevati. Očitno je, da nameravajo izbrati varianto, ki je dražja, daljša, poteka preko najbolj kakovostnih kmetijskih zemljišč, ne rešuje prometnih zastojev med Velenjem in Arjo vasjo, in je umeščena v nasprotju s sprejetimi prostorskimi akti. V Civilni iniciativi so podrobno preučili potek projekta do sedanje faze in ugotovili številne nepravilnosti predvsem pri vrednotenju predlaganih variant. Zato od države zahtevajo, da se zavzame za resnično celovito in izčrpno vrednotenje strokovnih mnenj, da upošteva napotke lastnih strokovnih ekip in najprej opravi ponovno korektno vrednotenje predlaganih tras.

Eden glavnih infrastrukturnih projektov, ki se planirajo v Sloveniji, je izgradnja 3. razvojne osi. Ta naj bi povezal prometno in gospodarsko odmaknjena področja Slovenije. Prva faza izgradnje poteka med Avstrijsko mejo in avtocesto A1 in naj bi povezovala središča Slovenj Gradec, Velenje in Celje. Ministrstvo za okolje in prostor je jeseni 2007 predstavilo predlog trase, ki ima številne slabosti. To je varianta F2 oziroma »Zahodna trasa«. Na njene slabosti opozarjajo v civilni iniciativi in predlagajo boljšo rešitev.

»Predlagana zahodna trasa dejansko ne pomeni izgradnjo 3. razvojne osi med regionalnimi centri Slovenj Gradec, Velenje in Celje, pač pa nepotrebno bližnjico proti Ljubljani in namerno oddaljevanje od Celja. Predlagana trasa je zato v nasprotju z zdravo pametjo in tudi Strategijo prostorskega razvoja Slovenije, kjer je zapisano, naj se Celje razvija kot pomembno prometno vozlišče, « je enega od pomembnih argumentov proti predlagani trasi povzel Urban Jeriha, član civilne iniciative in eden od dveh avtorjev publikacije Tretja razvojna os, analiza vrednotenja tras. Predlagana hitra cesta ne povezuje regionalnih centrov. Problematičen je del med Velenjem do avtoceste A1 med Ljubljano in Celjem.

Predlog ministrstva predvideva obnovitvena dela na prometnicah z velikimi prometnimi tokovi in izgradnjo nove hitre ceste mimo ključnih prometnih tokov. Hitra cesta naj bi namreč potekala med večjimi urbanimi in gospodarskimi središči, torej po vzhodni trasi med Velenjem in Arjo vasjo, kjer so vsakodnevni zastoji z dnevnim prometom 20 000 vozil. Predlagana zahodna trasa pomeni umestitev tam, kjer ni potrebna, saj je v Savinjski dolini trikrat manj prometa – 6000 vozil dnevno. Poleg tega v prometni študiji projektanti sami ugotavljajo, da zgrajena zahodna trasa ne bi razbremenila ceste med Arjo vasjo in Velenjem in jo bo zato potrebno nadgraditi v 4-pasovno povezavo – torej hitro cesto! To je še en dokaz, da je trasa, ki jo predlaga država neustrezna, saj ne razbremenjuje obstoječih cest, pač pa pomeni, da bo namesto ene gradila dve.

Država tako predlaga daljšo in dražjo cesto. Na celotnem odseku od Slovenj Gradca do avtoceste je predlagana trasa dražja za 121 mio € od prometno ustreznejše! To pa ne pomeni, da bi pri predvideni ceni ostalo, saj ta trasa poteka preko nestabilnih tal v okolici velenjskega jezera ter skozi predore v nekompaktnih kamninah. To pa je gotovo slaba napoved za ekonomično izvedbo.Višja cena investicije tudi ne pomeni, da je trasa boljša, saj je nerentabilna in v nasprotju s cilji izgradnje. Morebitna izvedba hitre ceste na predlagani zahodni trasi bi povzročila trajno škodo. Poteka po najkvalitetnejših kmetijskih zemljiščih, ki so nenadomestljiva in bodo za vedno izgubljena. Predstavljajo trajno kvaliteto, zato jo je treba ohranjati še posebej zaradi naraščajočih svetovnih cen hrane.

»Najbolj pa bode v oči neustrezno vrednotenje predlaganih tras. Pozorno prebiranje elaborata vrednotenja, na podlagi katerega so predlagali traso pokaže, da je v njem veliko bistvenih napak, ki vodijo k napačnim sklepom. Projektanti so s svojo metodo vrednotenja pomembne kriterije zakrili za množico nebistvenih. Vseh 34 kriterijev je bilo enakovrednih, zato so namesto strokovne presoje prišli v ospredje statistični pojavi. Na to zaman opozarjajo tudi recenzenti. Primer: Kriterij izgradnje predora je bil enako vpliven za traso kot prestavitev daljnovoda, čeprav je predor 300x dražji,« je eno od ključnih ugotovitev analize vrednotenja povzel soavtor Jure Radišek, član Civilne iniciative Braslovče.

Poleg tega, da trasa hitre ceste v občini Braslovče poteka mimo in preko naselij, fizično deli dolino in prebivalstvo vzdolž doline na polovico in da poleg tega poteka po najkvalitetnejši zemlji, nas motita predvsem potek trase v regionalnem merilu in postopek vrednotenja predlagane trase. Ključno pri vsem tem pa je, da odgovorni ignorirajo očitna dejstva. »Projekt vodijo na Ministrstvu za promet in na Ministrstvu za okolje in prostor, zato so oni odgovorni, da je predlagana cesta brez razloga za 121 mio € dražja, nerentabilna, ne rešuje prometnih zastojev med Velenjem in Arjo vasjo, in je umeščena v nasprotju s sprejetimi prostorskimi akti. Čeprav se sklicujejo na strokovnjake, dejansko o trasi odločajo mimo strokovne presoje.

»Še enkrat pozivamo Ministrstvo za promet ter Ministrstvo za okolje in prostor, da upoštevata napotke iz lastnih recenzij ter da opravijo objektivnejše vrednotenje tras. V Sloveniji imamo malo kvalitetne zemlje in omejena proračunska sredstva, zato jih ne smemo zapravljati s tako slabimi rešitvami, kot je zahodna varianta te hitre ceste. Predlagamo razumno rešitev oziroma vzhodno traso. Ta ustrezno reši cestne povezave med mesti, je cenejša za 121 milijonov evrov, izkazuje visoko rentabilnost investicije, ker bo po napovedih imela gost promet, učinkovito razbremenjuje obstoječe ceste, ohranja kmetijska zemljišča, je v skladu s trajnostnim razvojem, ker ne ustvarja nove nepotrebne trase, podpirajo jo vse civilne iniciative na tem odseku, podprta je s strokovnimi elaborati in usklajena z nacionalnimi prostorskimi dokumenti,« je ključne argumente za vzhodno traso povzel Žan Pižorn, član Civilne iniciative Braslovče.

Civilna iniciativa Braslovče

Braslovče, 26. marec 2008

Dodatne informacije na: cibraslovce@gmail.com

3. RAZVOJNA OS - Analiza vrednotenja tras

Izšla je knjiga 3. RAZVOJNA OS - Analiza vrednotenja tras.

V knjigi je podrobno razložen postopek vrednotenja tras na 3. razvojni osi, izpostavljene so napake v vrednotenju tras na odseku F in podano je objektivnejše vrednotenje tras, ki upošteva mnenja recenzentov.

Ugotovitve
V knjigi je dokazano, da je vrednotenje tras slabo in posledica slabega vrednotenja je tudi slab potek predlagane trase.
Civilna iniciativa Braslovče zato zahteva ponovno in realno vrednotenje tras, pri katerem morajo biti upoštevana izhodišča vseh, tudi sedaj neupoštevanih strok, kot tudi ugotovitve in priporočila uradnih recenzentov, ki so bila do sedaj prezrta!

Ovadba zoper bivšega ministra in sekretarja

Ali so tudi pri sprejemanju trase 3. razvojne osi indici koruptivnih dejanj?

Na spletni strani 24ur.com je Članek o domnevno koruptivnem sprejemanju državnega lokacijskega načrta, v katerega sta vpletena bivši minister Božič in državni sekretar Ficko. Članek objavljamo v celoti.

Božič in Ficko ovadena
Ljubljana | 29.10.2007 | U.Z.

Zaradi sporne trase Koper - Izola je ovaden bivši minister Božič in sekretar Ficko.

Da je šlo pri sprejemanju državnega lokacijskega načrta za hitro cesto Koper - Izola za korupcijo, je marca letos potrdila že Kosova protikorupcijska komisija. Poudarili so, da se bodo pri tem poslu okoristili lastniki zemljišč, saj bodo cene zemljišč skokovito narasle. Šlo je za prepozno izdajo negativnega mnenja ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zaradi tega naj bi trasa hitre ceste posegla na 37 do 40 hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč, in ne na samo 0,9 hektarja, kot je bilo prvotno določeno. Na zaščitenih kmetijskih zemljiščih naj bi potekala izgradnja hitre ceste B1 med Koprom in Izolo, čez dolino Pivol. Janez Božič
Nekdanji minister za promet Janez Božič je kazensko ovaden.

Horvatovo ovadbo z dne 27. junija 2006 zoper odgovorne in vpletene v nezakonito načrtovanje in v nadaljevalna dejanja v zvezi s sporno traso hitre ceste Koper – Izola so razširili.

Ker je inkriminiranemu okoljevarstvenemu soglasju po njihovem mnenju že sredi oktobra sledilo sporno gradbeno dovoljenje, so vložili ovadbo zoper odgovorne na sektorju za graditev pri MOP. Prav tako so ovadili odgovorne pri SCT in DARSU, ki so že v letu 2006 podpisali pogodbo med naročnikom del (DARS) in med izvajalci (SCT in še 3 pravne osebe) za gradnjo odseka HC pred predorom na koprski in za predorom na izolski strani. "Ne samo, da sumimo, da gre za nedopustno pogodbo na osnovi spornega DLN, pač pa sumimo, da gre tudi za zelo prenapihnjene cene na škodo RS," so zapisali.

Kazenska ovadba tako zajema nekdanjega ministra za promet, Janeza Božiča in državnega sekretarja za promet Gregorja Ficka. Ovadena sta tudi direktorica Urada za okolje Tanja Dolenc in vodja sektorja Jernej Per, ki sta pripravila in podpisala sporno Okoljevarstveno soglasje, s katerim sta nedopustno soglašala s spornim načrtovanim za RS zelo škodljivim posegom za HC.

Horvat je v kazenski ovadbi zapisal, da sumijo, da gre za obširno korupcijo, zato od organov pregona pričakujejo, da se bodo potrudili in dobro preiskali prijavljena dejanja, zaslišali osebe in jih o ugotovitvah pisno obvestili.

Klikni za ogled ovadbe

Časopisna članka

Članek, ki je izšel v petek, 21.3.2008 v Novem tedniku





















In članek v Delu, ki je izšel v soboto, 22.3.2008.

Vabilo

Imamo jasne in povsem konkretne argumenta za to, da nasprotujemo s strani Ministrstva za okolje in prostor predlagani trasi hitre ceste na 3. razvojni osi.

Pripravili smo podrobno analizo vrednotenja predlaganih tras. Podrobnosti bi vam radi osebno predstavili, zato vas vabimo na

novinarsko konferenco.

Pričakujemo Vas v sredo, 26. marca 2008, ob 11.00 uri v prostorih Kmetijske zadruge Braslovče, Braslovče 23, Braslovče.

Veselimo se srečanja z vami.

Civilna iniciativa Braslovče

Sporočilo za javnost Civilne iniciative Braslovče

Civilna iniciativa Braslovče zahteva korektno in ponovno vrednotenje predlaganih tras hitre ceste znotraj 3. razvojne osi.

Braslovče, 21. marec 2008. Na Ministrstvu za okolje in prostor je bil 20.3. sestanek glede 3. razvojne osi, ki ga je sklical minister za okolje in prostor Janez Podobnik. Vabljeni so bili vsi župani občin, skozi katere razvojna os poteka, prisotne pa strokovne ekipe Ministrstva za okolje in prostor in Ministrstva za promet. Na lastno pobudo smo se smo se sestanka udeležili predstavniki civilnih iniciativ vzdolž trase hitre ceste na 3. razvojni osi. Predstavljena je bila nova različica trase, ter pripombe, ki so bile pri njeni izdelavi upoštevane. Pri tem pa ni bilo slišati nobenih argumentov ali pojasnil, zakaj so bile posamezne pripombe upoštevane ali ne. Izdelovalci projekta so vse pripombe gladko zavrnili večinoma z utemeljitvijo, da je vrednotenje tras pač pokazalo, katera varianta je najboljša. Novo traso so imeli priložnost komentirati tudi župani. Priložnost smo dobili tudi predstavniki civilnih iniciativ.

Predstavniki Civilne iniciative Braslovče smo zastopali stališče civilne iniciative, ki ugotavlja da predlagana trasa še vedno poteka po najboljši kmetijski zemlji, saj je odsek od Šentruperta do Preserja nespremenjen. Popravljena varianta je še dražja od prvotne, ki je tudi bistveno dražja od vzhodnih variant ter od trase od Velenje - Arja vas. Ministru in vsem prisotnim smo tudi povedali, da smo opravili analizo vrednotenja prvotne trase, v kateri ugotavljamo, da je bilo vrednotenje tras opravljeno slabo. Izrazili smo tudi naše prepričanje, da bo korektno vrednotenje pokazalo, da je trasa do Arje vasi bolj ugodna od prvotno predlagane in njenih najnovejših popravkov. »Še naprej bomo opozarjali na nesmisle in na neracionalno trošenje proračunskih sredstev. Slabo in zavajajoče vrednotenje tras pri gradivih ministrstva je očitno in dokazljivo. Iz izvajanj predstavnikov ministrstva pa je jasno razvidno, da argumenti pri presoji predlaganih tras ne štejejo in da ministrstvo konstruktivnih pripomb in predlogov civilne iniciative ne namerava upoštevati,« je po včerajšnjem sestanku na ministrstvu povedal član Civilne iniciative Braslovče Žan Pižorn, ki je še povedal, da »civilna iniciativa preučuje tudi možnost ovadbe, saj ministrstvo noče odstopiti od nadaljnjega slabega in zavajajočega vrednotenja predlaganih tras.«

Civilna iniciativa Braslovče, ki že vse od svoje ustanovitve ugovarja predlagani trasi hitre ceste, združuje občane Braslovč, zainteresirane za razvoj in kakovost življenja v občini. Projekt 3. razvojne osi ocenjujejo kot potreben za razvoj Slovenije. Smo pa enotno zoper njegovo umestitev, saj je Celje, predviden center tretje osi, s tako predlagano traso izključeno. Poleg tega bi uveljavitev predlagane trase izrazito zmanjšala kmetijske površine, ob hkratnem povečanju prometa. Z nadvozi in ograjami bi dodatno načeli naravovarstveni, turistični in estetski potencial občine, razklali bi jo na tri dele, degradirali prostor, razvrednotili zemljišča in objekte. Skozi občino namreč že sedaj potekata dve vzporedni cesti na jugu ter že obstoječa Štajerska avtocesta. Predvidena trasa hitre ceste ne prinaša nobenih koristi. Civilna iniciativa zato zahteva, da se trasa umesti na osi Velenje Arja vas. S strani pristojnega ministrstva pa zahteva ponovno vrednotenje tras.

Zanimivo in zgovorno pa je tudi to, da na sestanku ni bilo župana Občine Braslovče ali njenih predstavnikov.

Civilna iniciativa Braslovče

Dodatne informacije: cibraslovce@gmail.com

Poziv g. Marku Balantu, županu občine Braslovče

Civilna iniciativa Braslovče

nepolitično interesno združenje krajanov občine Braslovče

g. Marko Balant, župan občine Braslovče

Braslovče 22

3314 Braslovče

Spoštovani župan

Občani občine Braslovče vas pozivamo, da glede umeščanja 3.razvojne osi upoštevate voljo občanov, ki je bila sprejeta s sklepom občinskih svetnikov na seji občinskega sveta dne 22.11.2007. Pozivamo vas, da ne uveljavljate svoje osebne volje ali volje vaše politične stranke. Za lažje zastopanje stališča občinskega sveta vam podarjamo publikacijo, v kateri smo zbrali najbolj tehtne argumente, ki nakazujejo, zakaj umeščanje hitre ceste skozi našo občino ni racionalno in ni utemeljeno.

Slovenija načrtuje hitro cesto (HC) 3. razvojne osi med mejo z R. Avstrijo in avtocesto A1. Kot najboljša trasa med Velenjem in A1 je bila na podlagi študije podjetja Urbis predlagana varianta F2 med Velenjem preko Braslovč do Šentruperta. F2 je v študiji za dve točki bolje ocenjena kot varianta F6, ki direktno povezuje Velenje z Arjo vasjo.

Trasa F2 deli enoten bivalni prostor občine Braslovče in s tem tudi prebivalce. Poteka po najboljših kmetijskih zemljiščih, je daljša od »druge najboljše« F6, poteka preko zapletenih geomorfoloških struktur, izgradnja bo zahtevala tri predore, dva viadukta in nekaj vkopov. Gradnja bo dražja od drugih tras, sama hitra cesta po zahtevna za vzdrževanje.

Prepričani smo, da je trasa F2 predlagana na podlagi napačnega, pomanjkljivega in metodološko zgrešenega vrednotenja, kar potrjujejo tudi ugotovitve recenzentov in revizorjev, ki so jih najele državne ustanove. Zaradi tega prebivalci občine Braslovče traso v celoti zavračamo, saj bi bil naš bivalni prostor na podlagi te napačne umestitve zaznamovan za vedno.

Priložena publikacija izpostavlja le nekaj nedoslednosti, napačnih interpretacij in pomanjkljivosti.

Prosimo vas, da se po svojih močeh zavzamete za resnično celovito in korektno primerjavo tras med Velenjem in avtocesto A1, ter s tem izvedbo optimalna trase hitre ceste, ki jo potrebujejo vsi.

Skrajni čas je, da v Sloveniji prenehamo za slabim načrtovanjem, ki ima za posledico izjemno drage, okoljsko in prostorsko nesmotrne rešitve, ki za lokalno prebivalstvo in davkoplačevalce postajajo breme.

V kolikor na jutrišnjem sestanku v Ljubljani in ob vseh naslednjih nastopih ne boste uveljavljali volje občinskega sveta oz. občanov Braslovč, bomo našli zakonito in legalno pot, da vas spomnimo na vašo dolžnost.

Braslovče, 19.03.2008

Za CIB:

Janko Perger

Štefan Obal

Domen Marovt

Franc Kralj

Jolanda Šporn

Boris Jeseničnik

Stane Hruševar

Andreja Jelen

ZAHTEVE CIVILNE INICIATIVE BRASLOVČE GLEDE NAČRTOVANJA TRASE 3. RAZVOJNE OSI SKOZI OBČINO

ZAHTEVA

Civilna iniciativa Braslovče zahteva ponovno in realno vrednotenje tras,

pri katerem morajo biti upoštevana izhodišča vseh,

tudi sedaj neupoštevanih strok kakor tudi dognanja in priporočila uradnih recenzentov, ki so bila do sedaj prezrta!

UTEMELJITEV

Občani občine Braslovče smo bili presenečeni, da Študija variant 3. razvojne osi kot predlog najustreznejše variante od Velenja do obstoječe avtoceste A1 predlaga traso F2 čez geomorfološko težaven prehod iz Velenjske kotline z nadaljevanjem po sredini Savinjske doline čez najbolj rodovitna zemljišča in skozi oz. v neposredni bližini naselij ter deli enovito občino na dva dela.

V Študiji variant izbrana zahodna trasa F2, ki poteka po Savinjski dolini, je samo za malenkost bolje ocenjena kot vzhodna trasa F6 (Velenje – Arja vas)[1].V uradni projektni dokumentaciji je prebrati, da so izdelovalci tehnične dokumentacije priporočili eno od vzhodnih variant in sicer varianto F5 (Velenje – Podlog).

Ti podatki so bili dovolj velik razlog za podrobno proučitev variant tudi s strani Civilne iniciative. Pridobili smo si razpoložljivo dokumentacijo vključno z uradnimi recenzijami in revizijami. Dokumentacijo smo pregledali in v projektu našli dovolj, oz. preveč pomanjkljivosti in zamolčanih dejstev.

Spoznali smo, da predlog poteka 3. razvojne osi v smeri Koroška - Šaleška dolina - Celjska kotlina - Zasavje – Dolenjska - Bela Krajina ni skladen s predvidevanji in različnimi državnimi ter regijskimi strategijami in usmeritvami ter študijani kot je na primer Strategija prostorskega razvoja Slovenije.

Sam potek pododseka F2 med Velenjem in Šentrupertom po sredini Savinjske doline skozi občino Braslovče je povzročil med krajani veliko ogorčenje, saj je bilo že po preprostem premisleku možno ugotoviti, da je trasa načrtovana slabo in na hitro, da je slabo utemeljena, nepravilno vrednotena in očitno v neskladju s smernicami smotrnega umeščanja velikih infrastrukturnih objektov v prostor.

Ogorčenje občanov Braslovč združenih v Civilni iniciativi je bilo tako veliko, da na podlagi plebiscitarne zavrnitve na javnem shodu Občinski svet Občine Braslovče zavrnil predlagano traso kot neustrezno in o tem pisno obvestil Ministrstvo za okolje in prostor.

Da je bila zavrnitev trase povsem utemeljena, smo se prepričali po naknadnih podrobnih pregledih dokumentov, Študije variant s predlogom najustreznejše variante ter s pregledom več recenzij in revizij strokovnjakov, kot smo jih v vmesnem času uspeli pridobiti.

Recenzije in revizije, ki vsebujejo odklonilna mnenja, pomisleke in/ali odkrita nasprotovanja ter predvsem zelo resne pripombe k načinu vrednotenja in ponderiranja, če naštejemo le nekatere, so:

• recenzijsko poročilo Državni lokacijski načrt za gradnjo državne ceste med avtocesto A1 Šentilj-Koper in mejo z Republiko Avstrijo; dr. Peter Lipar oktober 2007 ( 5 A4 strani)

• recenzija okoljskega dela Študij variant s predlogom najustreznejše variante; Darja Crnek, univ.dipl.inž.kraj.arh. oktober 2007 ( 6 A4 strani )

• revizija Študije variant 3. razvojne osi med avstrijsko mejo in A1 na odseku Ljubljana-Celje; Anton Gunde, u.d.i.g. Ljubljana, 22.11.2007 (30 plus 3 A4 strani)

• revizija Projektov variant tretje razvojne osi Dravograd-AC Ljubljana-Celje; Prof.dr. Boris Gaberščik,u.d.i.a. Ljubljana, 31.10.2007 (24 A4 strani)

Poleg nekaterih uradnih recenzij/revizij smo pridobili tudi strokovnjakov, ki so neformalnih pogovorih pritrjevali nesmislom pri nekaterih variantah, mnogi med njimi pa so odsek F2 označili kot izrazito neustrezen.

Ugotavljamo, da se recenzije, ki sta jih je naročila Ministrstvo za okolje in prostor in revizije, ki jih je naročil DARS, očitno ne namerava ustrezno upoštevati!

Prepričani smo, da je hitro in površno planiranje ter vztrajanje pri slabo načrtovanih in izbranih trasah posledica želja doseganja kratkoročnih političnih učinkov in nekaterih lokalnih interesov ozkih skupin ljudi.

Dolgoročne posledice slabe umestitve trase v prostor močno presegajo kratkoročne učinke; posledice bo nosilo lokalno prebivalstvo, višje stroške pa vsi davkoplačevalci.

BISTVENE UGOTOVITVE

Iz mnogih ugotovljenih dejstev kakor tudi na podlagi recenzij in revizij strokovnjakov lahko izpostavimo vsak dvajset bistvenih razlogov, zakaj je vrednotenje potrebno ponovno in predvsem korektno opraviti.

Ugotovili smo tudi, da so zagotovitve predstavnikov načrtovalcev ob predstavitvah tras o visoki strokovnosti vrednotenj tras, milo rečeno, zavajanje in predvsem podcenjevanje strokovne javnosti in prebivalstva.

TRASA F2 NI BOLJŠA KOT DRUGE TRASE:

1.) ker hitra cesta ne poteka v smeri največjih prometnih obremenitev.

Na podlagi študij prometa iz leta 2005 (Direkcija RS za ceste) in projekcije za naprej kažejo, da je daleč največji promet skoncentriran na regionalni cesti Velenje – Črnova – priključek na avtocesto-A1 pri Arji vasi – Celje (cca. 16.000 vozil/dan). Izbrana zahodna varianta F2 ne more rešiti tega dejstva, saj bo velik delež dnevnega migracijskega prometa ostal na regionalni cesti Velenje – Arja vas - Celje. To pravilno ugotavlja tudi študija URBIS na str. 114, kjer je zapisano, da bodo obremenitve na relaciji Velenje – Arja vas znašale 28.000 na relaciji Velenje – Šentrupert pa 24.400 vozil dnevno. Dodaja, da bo zaradi tega na relaciji Velenje – Arja vas potrebna izgradnja dodatne 4-pasovnice.

O tej problematiki pišeta celo dva revizorja: Gunde na str. 7 in Gaberščik na str. 8.

2.) ker hitra cesta deli enovit prostor občine Braslovče na dva dela in med krajane postavlja fizično oviro.

Takšna delitev enotnega prostora in s tem postavljanja meja in delitev v zavesti krajanov je nesprejemljivo. V študijah je popolnoma prezrto, med krajani pa še kako pomembno dejstvo.

3.) ker v vrednotenju ni bilo izvedeno ponderiranje kriterijev, na podlagi katerega bi ločili manj pomembna od bolj pomembnih kriterijev.

Trasa hitre ceste je bila razdeljena na krajše odseke, ki so bili točkovani, tako pravi mnenje revizorjev in recenzentov, brez ustreznega ponderiranja kriterijev. »Ponderiranje posameznih kriterijev ni predvideno, pa bi za realnejše ocenjevanje iz gradbenotehničnega vidika po mojem mnenju moralo biti.« (Lipar: Recenzijsko poročilo, str. 2) »Ena poglavitnih pripomb je tudi, da niso bili izdelani ponderji za zelo različna in heterogena področja… zato ne moremo govoriti o polni konsistentnosti projekta.« (Gaberščik: Revizija…, str. 22)

G. Gunde v zaključku revizije ugotavlja, da se v študiji zaradi drevja ne vidi gozda

To pomeni, da ima vrednotenje (ocena) gradnje 3 tunelov enako »težo« kot presekanje rekreacijskih površin – beri »tenis igrišča«! Pri tej primerjavi ocenjevanja ne pozabimo, da se končni seštevek ocen kriterijev med trasama F2 in F6 razlikuje za samo 2 točki!

4.) ker na odseku od Slovenj Gradca do avtoceste A1 zamolčanih najmanj 120 milijonov evrov dodatnih stroškov.

V projektu je na predlaganemu odseku E2 izpuščen strošek pokritega vkopa čez nemirno rudarsko področje v višini najmanj 40 milijonov evrov, kar potrjuje revizor Gunde v reviziji na str.24. Prav tako ni finančno ovrednoten strošek deponiranja skoraj 3 milijonov kubičnih metrov materiala, med katerim je velika količina neuporabnega materiala. Zaradi zahtevnega terena je strošek gradnje treh tunelov južno od Velenja prenizko finančno ovrednoten, podobno je s tuneli severno od Velenja.

5.) ker po nobenem kriteriju ni ovrednoten izvedbeno in finančno zahteven pokriti vkop preko še vedno nestabilnega rudarskega območja tik ob Velenju.

Območja zahodno od Velenja so iz geološkega vidika izredno zahteven teren. Na to opozarjata revizorja Gunde (str. 5) in dr. Gaberščik (str. 5). Tam, kjer bi naj potekal odsek F2, je območje opuščenih rudniških rovov, zaradi česar prihaja do stalnih horizontalnih (»viskoznost« ilovice) in vertikalnih (gravitacijski ugrezi) premikov tal. Gradnja odseka na tem območju bi bila izredno draga! Zakaj tega dejstva v študiji vrednotenja ni zaslediti po nobenem kriteriju?

6.) ker ni korektno vrednotena problematična gradnja tunelov južno od Velenja.

Na območju predvidenem za izkop tunelov so neugodne geološke razmere. Tuneli naj bi bili vrtani v vulkanske tufe, ki so zelo nekompakten, nestabilen in visoko erodibilen material. Problem je tu dvojen: statika tunelov v mehki kamnini in kam deponirati neuporaben material -posledično zelo visoka cena.

7.) ker je zamolčan 7% naklon HC od tunelov proti Šmartnem ob Paki.

Zamolčano je dejstvo, da se hitra cesta vzpenja po 7% klancu od Šmartnega ob Paki do tunelov proti Velenju, kar je iz gradbenotehničnega in prometnega popolnoma nesprejemljivo. To v svojih revizijah potrjujeta dr. Gaberščik na str. 21 in A. Gunde na str. 25.

8.) ker bo morala trasa HC na pogostih dolgih (nepotrebnih) naklonih imeti počasni pas za tovornjake na odsekih južno in severno od Velenja

Na več odsekih je zamolčano dejstvo da mora favorizirana trasa premagovati velike višinske razlike: severno 175 m, južno pa 110m (revizija Gunde stran 25). Zaradi takšnih naklonov in velikega števila tovornjakov, bi morali zgraditi dodatne počasne pasove.

Gunde potrjuje to v svoji reviziji na strani 9.

9.) ker se hoče uničiti najboljša kmetijska zemljišča I. kategorije

Odsek F2 bi uničil najbolj rodovitna kmetijska zemljišča, saj poteka neposredno po teh zemljiščih. Ta tla so krajinska identiteta Savinjske doline; skozi zgodovino so omogočala dobro življenje prebivalstva ter obstoj in razvoj doline. Hmeljarstvo, kot izrazita prednostna panoga, spet pridobiva na veljavi. Rodovitna zemljišča so temelj pridelavi hmelja, ki predstavlja identiteto Zelene doline in predvsem ekonomski temelj številnih kmetij. Glede na podatke pedološke karte so tla, preko katerih je načrtovana F2, med najboljšimi tlemi v Sloveniji, a vseeno v vrednotenju niso zajeta! To se dogaja v času, ko je Evropska komisija pripravila strategijo in predlog uredbe za varovanja tal kot naravnega vira. Ravno tako ni bilo iskano, kaj šele upoštevano mnenje agrarnih ekonomistov.

10.) ker se sprašujemo: kako je lahko povezava Velenje – Braslovče pomembnejša kot Velenje – Žalec – Celje?

Študija URBIS navaja protislovne ugotovitve o primernosti števila priključkov in neustrezno obravnava hierarhijo naselij. Povezavi »veliko« (4) manjših občinskih središč daje prednost pred povezava večjih industrijsko in populacijsko pomembnejših središč Velenje – Žalec – Celje). Zavajajoče ocenjevanje pripisuje trasi F2 preveliko število točk.

11.) ker je v študiji URBIS opaziti nekonsistentnosti v vrednotenju kakovosti bivalnega okolja.

Študija neustrezno vrednoti in primerja variante s stališča kakovosti bivalnega okolja. To potrjuje medsebojna primerjava variant F2 in A1. Tako varianti F2 pripada 5 točk, kljub temu, da ta poteka po sredini doline, mimo in skozi naselja, ob reki, ob pokopališču in povzroča estetsko degradacijo in predvsem delitev doline, medtem ko varianti A1, zaradi trase ob reki, poteku mimo cerkve in pokopališča pripadajo 3 točke. Nekonsistentnost potrjuje tudi revizor: »V poglavju 2.1.2 - kakovost bivalnega okolja so variante, ki potekajo v bližini pokopališč slabše ocenjene(razen F2!), v poglavju 2.1.3 - centralne dejavnosti pa ne.« (Romih: Recenzija naloge, str. 4).

12.) ker študija URBIS-a trdi, da se trasa izogiba neposrednemu poteku mimo naselij dejansko pa poteka skozi ali po robu naselij.

»Varianta se izogiba neposrednemu poteku mimo naselij, zato so vplivi na kakovost bivalnega okolja v njih minimalni.« Mapa I, Zvezek 2, stran 37.

»Po prečkanju reke varianta preseka območje naselja Letuš. Nadaljuje preko kmetijskih zemljišč proti Malim Braslovčam, ki jih obide po zahodni strani po samem robu naselja. Nadaljuje preko kmetijskih zemljišč in teče v neposredni bližini mimo pokopališča v Braslovčah, kar je seveda neprimerno. Priključek Polzela je umeščen na rob Pariželj.«

V vrednotenju URBISA študija nepravilno opisuje, da se varianta F2 izogiba neposrednemu poteku mimo naselij in nepravilno ugotovi: »zato so vplivi v njih minimalni«. V tem primeru študija ponovno navaja protislovje v kriteriju kakovost bivalnega okolja. Cesta, ki preseka naselje Letuš in poteka po robu Malih Braslovč in Pariželj, se hkrati izogiba neposrednemu poteku čez ta naselja. Takšno zavajanje je nedopustno.

13.) ker niso površine za proizvodno dejavnost na območju trase hierarhično ovrednotene.

V kriteriju vrednotenja povezovanja površin za proizvodno dejavnost Študija URBIS pripisuje večje število točk varianti F2 (praktično nič proizvodnih območij na območju od Šmartnem ob Paki do Šentruperta) kot s točkami manj ovrednoteni varianti F6, ki bi direktno povezovala industrijska območja Velenje, Arnavski gozd pri Žalcu (gospodarska cona nacionalnega pomena).

- povzeto po: Regionalna zasnova prostorskega razvoja Savinjske regije in Celja.

14.) ker je v študiji URBIS-a ovrednotena povezljivost večjih regionalnih centrov z manj točkami, povezljivost manjših lokalnih centrov pa z več točkami.

Študija URBIS neutemeljeno navaja povezljivost več centrov in neupravičeno dodeljuje več točk trasi F2, čeprav druge trase povezujejo večja središča z več prebivalci in močnejšo industrije; te »nagradi« z manj točkami. A pri tem vendar pravilno ocenjuje, da je: »Najbolj pomembna je dobra navezava večjih urbanih središč na HC, zato najmanjše število priključkov ne pomeni nujno najslabše ocene primernosti.” Mapa I, Zvezek 2, stran 6.

15.) ker študija URBIS-a ne vrednoti in v celoti ignorira degradacijo kulturne krajine v Spodnji Savinjski dolini.

Navedba recenzenta »Enako kot pri kulturni dediščini je potrebno tudi tu vplive definirati, opisati (uničenje ali motnja pogledov na prostorske dominante, degradacija krajinske pestrosti, motnja ali uničenje kvalitetnih razmerij v krajini ip.), ne le opisati potek variant glede na krajino.« (Crnek: Recenzija okoljskega dela, str. 6)

16.) ker niso upoštevana priporočila recenzenta,revizorja in projektantov nizkih gradenj

(PNG) glede predloga najustreznejše variante

Romih, univ.dipl.inž.kraj.arh »Predlagan najustreznejši potek nove cestne povezave je sestavljen iz naslednjih variant: A3 – B2 – C1 – D1 – E2 – F2 – N1. Vse razen variant A3 in F2 so bile s prostorskega (razvojno urbanističnega ) vidika ocenjene kot najprimernejše. Slednji si prvo mesto delita z variantama A1 in F6. Ker so razlike majhne, predlagam dodatno utemeljitev izbora za ta del variant.« (Romih: Recenzija naloge…, str. 3).

Dr. P. Lipar: »Predlagani najustreznejši potek nove cestne povezave je sestavljen iz naslednjih variant: A3 – B2 – C1 – D1 – E2 – F2. Glede na svoje ugotovitve se lahko strinjam s predlaganimi variantami v prvih petih odsekih, na zadnjem priključnem odseku na A1 pa menim, da so ugodnejše variante, ki se priključujejo bolj vzhodno (F3 ali F4 ali pa kombinacija oziroma prevezava). Eden od poglavitnih razlogov za to je nadaljevanje trase na južnem delu A1. Svojo odločitev lahko podkrepim z izsledki prometno ekonomskega in gradbeno tehničnega vrednotenja. Varianta F3 tudi iz prostorskega in varstvenega vidika ni slabo ocenjena. Predlagam, da se jo v naslednjih fazah še enkrat podrobneje preuči. « (Lipar: Recenzijsko poročilo…, str. 2).

PNG: iz gradbeno-tehničnih, prometno-ekonomskih in okoljskih meril predlagajo varianto: A1 + B2 + C1 + D3 + E4a + F5 + N2

17.) ker je trasa F2 polna krivin.

Veliko število krivin na trasi F2 ni ustrezno ovrednoteno po kriteriju: krivinske karakteristike oz ima ta kriterij premajhen pomen (recenzija Gunde stran 16).

18.) ker zahodna trasa F2 pogojuje odsek severno od Velenja skozi predore.

Opozarjamo tudi na opozorila revizorjev, da je zaradi velikega vzpona potrebno traso višinsko bolj izravnati-daljši tuneli zato so prenizko finančno ovrednoteni.

19.) ker potek HC na zahodu Velenja kljub povezovalni cesti na severu ne zmanjšuje prometa.

Promet po Velenju povečuje, saj je veliko trgovskih centrov in kamnolomov na SV Velenja na relaciji center - Šalek – Paka (mnenje g. Gunde).

20.) ker pripravljalec projekta že korigira potek zahodne trase F2!

V radijski oddaji Studio ob sedemnajstih dne 2.3.2008, je predstavnik Ministrstva za promet izjavil, da so v pripravi spremembe F2, kar je priznanje dela zmot. Nevtralizacija napake planiranja oz. 7% klanca naj bi rešili z odmikom na pobočje Gore Oljke. Posledično se bo priključna točka odcepa proti Mozirju pomaknila daleč na jug. Tak pristop zahteva novo povezovalno cesto po sredini doline, celotna izvedba je bistveno dražja za zgornje savinjski promet pa nastane nezanimiva hitra cesta. Zaradi korekcij trase je ponovno vrednotenje tras logično.

SKLEPI

Vsi našteti razlogi so več kot tehtni. Upamo si trditi, da predlagana trasa ni najboljši izbor.

Ugotavljamo, in lahko dokažemo, da je bilo vrednotenje strokovnih podlag v študiji URBIS izrazito tendencionzno, da zavajajoče povzema, maliči in v temeljih negira sicer korektne ugotovitve posameznih strok.

Zato je povsem legitimno zahtevati ponovno obdelavo in predvsem realno vrednotenje vseh tras.

Prepričani smo da je investicija ena milijarda evrov za tako kratek del 3. razvojne osi prevelik zalogaj za našo državo, če vemo da so vse avtoceste do sedaj Slovenijo stale po grobi oceni šest milijard evrov.

Kot davkoplačevalci moramo zahtevati ponovno vrednotenje tras, ker so na račun favoriziranja zahodne variante F2 zamolčani preveliki stroški, ki bi jih (kako značilno za izgradnjo cest v Sloveniji!) ugotovili naknadno ob izvedbi projekta. Končna cena bi predstavljala nesorazmerno velik strošek za investitorja in posledično za davkoplačevalce.

Ugotovitve uradnih recenzentov projekta potrjujejo naše ugotovitve. Z zanimanjem čakamo na trenutek, ko bodo naročniki revizij le te analizirali, jih pokomentirali v javnostjo in jih upoštevali v novem vrednotenju.

In če ponovimo eno izmed sorodnih mnenj strokovnjakov:

»Zaključimo lahko,da je trasa F2 načrtovana na meji ali celo pod mejo predpisanih minimalnih elementov, da je njena nezveznost več kot očitna in, da pri tem, kljub slabim tehničnim elementom ni dobro prilagojena ne pozidavi in ne kmetijskim površinam.« (A. Gunde, str. 25)

Zato

Civilna iniciativa Braslovče v imenu krajanov občine Braslovče in tudi drugih davkoplačevalcev,

na podlagi vsaj zgoraj naštetih argumentov ponovno in v celoti zavrača potek trase F2

in zahteva ponovno in predvsem strokovno vrednotenje vseh predlaganih tras na podlagi realnih stroškov ter dolgoročnih prednosti in koristi!

Zahtevamo tudi večjo udeležbo lokalne skupnosti v postopkih vrednotenja ter upoštevanje resničnih in dolgoročnih interesov krajanov.

Za CIVILNO INICIATIVO BRASLOVČE

Andreja Jelen

Janko Perger

Štefan Obal

Domen Marolt

Franc Kralj

Jolanda Šporn

Boris Jeseničnik

Braslovče, 5.3. 2008

---

[1] Seštevek prostorskega + funkcionalno-gradbenega + varstvenega vidika: F2 = 114 točk, F6 = 112 točk), (prometno-ekonomski vidik: K15(F2): 2. mesto, K31(F6): 3.mesto.