Braslovče - 21. maj. Civilna iniciativa Braslovče številna ministrstva in druge vladne službe poziva k vmesni evalvaciji postopka umeščanja severnega odseka 3. razvojne osi med Velenjem in avtocesto A1. Pričakujejo, da bodo odgovorni na omenjenem odsek ponovno premislili, s katero traso bi dosegli najboljše učinke v delovanju regije.
Namen pobude je, da odgovorni potek trase preverijo v skladu s cilji 3RO, zavezujočimi državnimi akti in racionalnostjo rešitve (hitrost izvedbe, ekonomsko upravičenost te trase in vpliv na javni dolg, vpliv na bodočo pozidavo...).
Po mnenju CIB je potek trase na relaciji Velenje - Šentrupert neustrezen, ne samo iz regionalnega stališča in prometne učinkovitosti, temveč je prav tako ekonomsko potraten, hkrati pa bo uničil tudi veliko strnjenih kmetijskih zemljišč.
V svojem stališču CIB želi poudariti, da je trasa povsem neskladna s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije, saj ne povezuje Celja in Velenja, ki ležita v isti regiji, s čimer bi se prometna učinkovitost med omenjenima dvema štajerskima središčema še dodatno zmanjšala. Prav tako je trasa ogromen investicijski zalogaj, saj je od drugih predlaganih poti dražja za kar 140 milijonov €. In nenazadnje, predvidena trasa uničuje prvovrstna kmetijska zemljišča v Savinjski dolini.
Ker novelacija Nacionalnega programa izgradnje avtocest še ni sprejeta, sredstva za izgradnjo pa še niso odobrena, je sedaj pravi čas za tehten razmislek, pri katerem je potrebno pozornost nameniti tudi javnemu prometu, ki ga ta trasa ne bi okrepila, možnosti dopolnjevanja cestnega in železniškega podsistema in krepitvi in ureditvi prometne politike na regionalnem razvoju, kar do sedaj ni bilo usklajeno. Trasa namreč zaobide večno problematiko dobre povezave med Celjem in Velenjem, ki bi vsekakor vplivala na večjo poenotenost te regije.
Pobudo podpirajo
·Regionalna gospodarska zbornica Celje, ki je del Gospodarske zbornice Slovenije,
·Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije,
·Zveza civilnih iniciativ na severnem kraku 3. razvojne osi,
·Regionalna razvojna agencija Celje
·Razvojna agencija Savinja, Žalec
·Društvo Evalvatorjev Slovenije
·Preboj društvo za trajnostni razvoj
·Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
V CIB-u upajo, da bo vmesna evalvacija obrodila sadove in da bodo odgovorni tehtno premislili argumente, ki so jih prejeli. V interesu vseh je, da bi se Slovenija čim bolj regionalno povezala, vendar pa je potrebno premisliti, kakšna bo ta povezava in kako bo to neposredno vplivalo na ljudi, ki v tem okolju živijo.
Civilna iniciativa Braslovče je Regionalnim in občinskim odborom političnih strank predstavila svoje mnenje o severnem delu trase 3. razvojne osi med Velenjem in avtocesto A1. Potek trase na relaciji Velenje - Šentrupert je neustrezen, ne samo iz regionalnega stališča in prometne učinkovitosti, temveč je prav tako ekonomsko potraten, hkrati pa bo uničil tudi veliko strnjenih kmetijskih zemljišč.
V svojem stališču CIB želi poudariti, da je trasa povsem neskladna s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije, saj ne povezuje Celja in Velenja, ki ležita v isti regiji, s čimer se prometna učinkovitost med omenjenima dvema štajerskima središčema ne bi izboljšala. Prav tako je trasa ogromen investicijski zalogaj, saj je od drugih predlaganih poti dražja za kar 140 mio €. In nenazadnje, predvidena trasa uničuje prvovrstna kmetijska zemljišča v samem osrčju Savinjske doline, po katerih je ta dolina poznana tudi izven meja Slovenije.
Glede na to, da novelacija Nacionalnega programa izgradnje avtocest še ni sprejeta, sredstva za izgradnjo pa še niso odobrena, je sedaj pravi čas za tehten razmislek, pri katerem je potrebno pozornost nameniti tudi javnemu prometu, ki ga ta trasa ne bi okrepila, možnosti dopolnjevanja cestnega in železniškega podsistema in krepitvi in ureditvi prometne politike na regionalnem razvoju, kar do sedaj ni bilo usklajeno. Trasa namreč zaobide večno problematiko dobre povezave med Celjem in Velenjem, ki bi vsekakor vplivala na večjo poenotenost te regije.
Bodo stranke oblikovale svoja stališča do te trase in nove prometne infrastrukture? Ali bo ravno ta trasa odločila, komu nameniti glas na volitvah v Spodnji Savinjski dolini, pa bomo videli na volitvah.
Med temeljnimi načeli, ki jih je v procesu prostorskega načrtovanja potrebno upoštevati ZPNačrt navaja:
Načelo trajnostnega prostorskega razvoja: zagotavlja se z usklajevanjem razvojnih potreb z varstvenimi zahtevami v prostoru tako, da se dosega racionalna raba prostora za posamezne dejavnosti.
Načelo javnosti: omogočeno mora biti izražanje interesov, mnenj in pobud vseh zainteresiranih ter zagotovljeno obveščanje o postopkih priprave prostorskih aktov in v teh postopkih tudi sodelovati s in podobno.
Načelo usmerjanja prostorskega razvoja naselij: prostorski razvoj se usmerja in načrtuje na prostih, degradiranih in nezadostno izkoriščenih površinah znotraj obstoječih naselij; prenova ima prednost pred novogradnjo; z razvojem naselij se ne sme slabšati kakovosti življenjskega okolja, v čim večji meri se morajo ohranjati zelene površine naselja; širitev naselja je dopustna le, če znotraj obstoječega naselja nadaljnji prostorski razvoj ni možen; širitev naselja se prvenstveno usmerja na zemljišča, ki so z vidika trajnostne rabe naravnih virov, ohranjanja najboljših kmetijskih zemljišč, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine manj pomembna in so funkcionalno povezana z obstoječim naseljem.
Načelo prevlade javnega interesa: pristojni državni in občinski organi morajo upoštevati tako javni kot zasebni interes ter ju v skladu s cilji prostorskega načrtovanja med seboj skrbno pretehtati, pri čemer zasebni interes ne sme škodovati javnemu.
Načelo ohranjanja prepoznavnih značilnosti prostora: potrebno je upoštevati vrednote in prepoznavnost obstoječih naravnih, grajenih in drugače ustvarjenih struktur, ki sooblikujejo identiteto prostora in določajo njegove značilnosti.
Načelo vključevanja varstva kulturne dediščine: pri načrtovanju in usmerjanju naj se ohranjajo in prenavljajo območja in objekti obstoječe kulturne dediščine, posebej še naselbinske dediščine.
Načelo strokovnosti: prostorski akti morajo temeljiti na strokovnih dognanjih o lastnostih in zmogljivostih prostora ter biti pripravljeni skladno s strokovnimi metodami prostorskega načrtovanja ter kakovostnega urbanističnega, arhitekturnega in krajinskega načrtovanja.
Ugotavljamo, da načela niso bila upoštevana, ker je predlagan rezultat celo v nasprotju z nekaterimi.
Inštitut za politike prostora in društvo Preboj vabita na delavnico z naslovom "Vrednotenje državnih prometnih posegov z vidika lokalne koristnosti", ki bo v četrtek 11. marca 2010, ob 13. uri v Avditoriju Centra Evropa, Dalmatinova 4, Ljubljana.
Državni infrastrukturni prometni projekti so po naravi velikega obsega in so načrtovani od zgoraj navzdol. Pri njihovi izvedbi zato pogosto pride do nasprotovanje lokalnega prebivalstva. Namen delavnice je preveriti vsebinske razloge za nasprotovanje lokalnega prebivalstva. Ali bi lahko načrtovanje in izvedljivost državnih projektov izboljšali z ustreznim načinom vrednotenja državnih projektov z vidika lokalne koristnosti? Ali bi lahko pridobili orodje, s katerim bi ločevali različne motive nasprotovanja lokalnega prebivalstva? Je participacija javnosti samo ovira ali tudi priložnost? Več o delavnici v priponki.
Vljudno vabljeni!
Dodatne informacije:
Inštitut za politike prostora, Tržaška 2, 1000 Ljubljana, Aidan Cerar, Marko Peterlin
Telefon: 0590 63 682, E-pošta: ipop@ipop.si
Preboj, društvo za trajnostni razvoj, Urban Jeriha, E-pošta: urban.jeriha@gmail.com
Na spletni strani Razgledi piše avtor Aleš Lunder o Čisti lopati na železniških tirih. Zanimivo branje.
Omenjena sta tudi DARS in DRSC, predvsem pa je pomemben sklep zapisa:
"Lepo bi bilo, če bi ministrstvo za promet delovalo profesionalno in bi denar, ki je na razpolago, porabilo kar se da smotrno."
18. januarja 2010 je bil na TV Celje intervju z braslovškim županom Markom Balantom.
Bilo je tudi vprašanje glede hitre ceste 3. razvojne osi. Župan je rekel, da upa, da civilna iniciativa ni prenehala z aktivnostmi. Zagovarjal je sklep občinskega sveta in kritiziral traso. Rekel je, da država ne bo mogla mimo volja občanov.
Županovo javno podporo našim aktivnostim pozdravljamo.
Peter Štrovs v članku o NUK2 piše: "Danes, ko je kritiziranje oblasti izjemno popularen hobi, bom jaz našo Vlado, na čelu z ministrom Golobičem, hvalil. Na 60. seji, točno za Božič, je oblast Slovence nagradila z eno modrejših odločitev, ki pa je po krivici ostala skoraj prezrta. Odločitev, da se razvežejo vse pogodbe in aneksi v zvezi z načrtovanjem nove Narodne in univerzitetne knjižnice, ki jih je MVZT sklenilo z avtorjem Markom Mušičem, Ateljejem Marko Mušič d.o.o. in IBE d.d., da se začne pripravljati nov natečaj za arhitekturno rešitev in da se primerno spremeni Zakon o izgradnji NUK. Ja, Vlada je ustavila Mušičev projekt. Civilna družba je zmagala! NUK 2 se odmisli, začne se na novo, z ničle." Preberi cel članek.
Civilna iniciativa Braslovče že 2 leti poziva k korektnemu vrednotenju tras, saj je vrednotenje Urbisa dokazano slabo. Prispevek iz Trajekta.
Slovensko društvo evalvatorjev (SDE) ocenjuje, da je stanje vrednotenja javnih politik v Sloveniji slabše kot v EU, kjer se ocenjuje, da je 80% študij nezadostne kakovosti. Čeprav to pomeni, da so izdelane študje v Sloveniji zelo slabe, jim je vsako leto namenjenih več sredstev. SDE ocenjuje, da letno Slovenija za različne študije potroši okoli 5 milijonov evrov, vrednost projektov, ki so vrednoteni pa letno presega 5 milijard evrov. Gre torej za velike zneske in za pomembna vprašanja, ki vplivajo na blaginjo državljanov.
Tem in podobnim temam bo posvečena programska konferenca, ki jo SDE organizira v ponedeljek 7. decembra 2009 ob 13h. Potekala bo na Inštitutu za ekonomska raziskovanja IER, na Kardeljevi ploščadi v Ljubljani. S pomočjo ugotovitev programske konference SDE namerava pripraviti svoj program dela za leto 2010.
SDE opozarja, da evalvacije v Sloveniji, namesto, da bi postale instrument izboljšanja javnega upravljanja, le tega še dodatno poslabšujejo. Strokovnjaki SDE ocenjujejo, da večina evalvacijskih izdelkov, ki jih naročajo ministrstva ne ustreza osnovnim standardom, še huje, mnoge študije, ki jih vlada sprejme kot ustrezne ne odgovorijo niti na vprašanja, zaradi katerih so bile naročene. Vrednotenje vladnih politik tako zgolj ustvarja novo formalistično osnovo za uveljavljanje površnih rešitev (z argumentom »rezultati evalvacije so potrdili...«), neupravičeno obremenjuje javne finance in ne prispeva k javni blaginji. To ne pomeni le zavajanja slovenske javnosti ampak tudi zlorabo evalvacij, s čimer skuša slovenska administracija neposredno manipulirati tudi z bruseljsko administracijo.
Ob svoji programski konferenci SDE želi opozoriti na nekaj najbolj problematičnih primerov. Kot prvega navaja slabo upravljanje vlade na področju priprave predpisov, na katero ne opozarjajo le v javnosti in na Računskem sodišču, temveč tudi v OECD. Naslednji primer je priprava ciljnega proračuna države za leti 2010-2011, kjer je spodletel postopek priprave proračuna, ki bi pri alokaciji javnih sredstev po ministrstvih upošteval uspešnost njihovih programov. Kot tretji primer SED navaja evalvacijo različnih vladnih programov, kjer se kažejo velike težave, od naročanja študij do predstavitev njihovih rezultatov.
RAČUNSKO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE Slovenska cesta 50 1000 LJUBLJANA
POBUDA ZA REVIZIJO: Civilna inciativa Občine Braslovče, ki jo zastopajo : Andreja Jelen, Domen Marovt, Stane Hruševar, Franc Kralj, Jolanda Šporn, Boris Jeseničnik, Štefan Obal in Janko Perger
Opozorila na nepravilnosti na Ministrstvu za okolje in prostor
Mag. Heleno ŠOLAR, podsekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor, Republika Slovenija, Direktorat za prostor, Dunajska 21, 1000 Ljubljana, je kot pri Projektu izbora najugodnejše variante hitre ceste od Velenja do obstoječe avtoceste Al projekta izgradnje cest 3. razvojne osi, severni del, zavestno zamolčala in dopustila nepravilno finančno ovrednotenje stroška pokritega vkopa hitre ceste mimo Velenja, kar je bistveno spremenilo izbor najbolj optimalne trase. V elaboratih je namreč zapisano, da je trasa F2 malenkost bolje ocenjena kot F6, vendar je razlika tako neznatna, da se ju lahko obravnava kot enakovredne, dopustila sprožitev postopka priprave Državnega Prostorskega Načrta za državno cesto na odseku 3. razvojne osi od Šentruperta v Savinjski dolini do Velenja, čeprav je bila v revizijah in v recenzijah Projekta izbora najbolj ugodne trase opozorjena, da varianta F2 krši Pravilnik o projektiranju cest, saj bo prej kot v dvajsetih letih potrebno na teritoriju, ki bi ga naj pokrivala hitre cesta, zgraditi dodatno štiripasovno cesto na relaciji Velenje-Arja vas.
Obrazložitev: Po proučitvi razpoložljive dokumentacije gre namreč nedvoumno ugotoviti, da je izbor trase napačen, ter da je vrednotenje tras namensko prirejeno tako, da izpadejo ostale obravnavane variante malenkost slabše, kar pa ne drži, saj je strošek vkopa visok. Kljub pisnemu opozorilu z dne 29.02.2008 ter javnemu vprašanju v javni televizijski oddaji na velenjski kabelski televiziji, pa je osebno izjavila, da s tozadevno ugotovitvijo ni seznanjena.
Predmetni izbor trase z oznako oz. varianto F2 je v nasprotju z Pravilnikom o projektiranju cest v RS, kar je bilo ugotovljeno tudi z opravljenimi recenzijami in revizijami, ki sojo naročili predstavniki MOP-a in DARS-a.
Recenzent Anton Gunde je v recenziji jasno opozoril na neupoštevanje stroška vkopa.
Kljub gornjim ugotovitvam, je zaradi njenega ravnanja MOP vladi RS priporočil sprožitev postopka priprave Državnega Prostorskega Načrta za državno cesto na odseku 3. razvojne osi od Šentruperta v Savinjski dolini do Velenja (DPN).
V dodatno pojasnilo pa ovaditelj še navaja, da je bila podsekretarka ga. Helena Šolar s strani zastopnikov Civilne iniciative Braslovče pisno opozorjena, da so v projektu, s katerim so točkovali variante, zamolčali oz. namerno pozabili finančno ovrednotiti strošek pokritega vkopa hitre ceste mimo Velenja, kar bi v nasprotnem primeru, če bi to upoštevali, bistveno spremenilo izbor najbolj optimalne trase. V okviru javne televizijske oddaje v sredini leta 2009 je Šolarjeva na VTV (Velenjska kabelska televizija) na telefonsko vprašanje gledalca in člana Civilne iniciative Braslovče, in sicer zakaj niso upoštevali stroška pokritega vkopa, odgovorila, da s tem ni seznanjena, kar pa sploh ne drži in gre po mnenju ovaditelja za namerno zavajanje in prirejanje pravilnih podatkov. Prav tako je bila navedena podsekretarka kot uradna oseba pravočasno po pošti (poslano priporočeno) seznanjena s temi dejstvi. Tudi revizorji oz. recenzenti, ki so strokovno usposobljeni so na to dejstvo pravočasno opozorili.
Zgolj v vednost pa ovaditelj še dodaja, da je bila prav tako o vsem tem seznanjena tudi generalna direktorica Direktorata za prostor na MOP-u ga. Metko Černelč kot tudi Vlada Republike Slovenije, ki je sprožila postopek priprave DPN za tretjo razvojno os na odseku Velenje -Šentrupert po varianti F2, kljub temu da je Civilna iniciativa Braslovče vse zgoraj navedene opozorila, da se že sedaj ve, da je izbor te trase tudi v nasprotju z Pravilnikom o projektiranju cest, saj bo potrebno še prej kot v dvajsetih letih zgraditi dodatno štiripasovno cesto na teritoriju, ki bi ga naj ta odsek tretje razvojne osi pokrival oz prometno reševal. V pojasnitev ovaditelj še dodaja, da je MOP tudi neracionalno drobil tretjo razvojno os najprej na tri odseke - od meje z Avstrijo do avtoceste A1, od avtoceste A1 do avtoceste Ljubljana - Obrežje, od avtoceste Ljubljana - Obrežje do meje z Hrvaško, nakar pa so tri odseke še enkrat drobili, in sicer severni del tretje razvojne osi od meje z Avstrijo do Šentruperta so razdelili na štiri pododseke, pri čemer so vsa ta drobljenja zameglila celovito prometno rešitev poprečne povezave Slovenije in s tem nedvomno tudi izničili osnovno idejo tretje razvojne osi. Sumimo da gre za vpliv gradbenega lobija, saj imajo slednji interes, da se viša strošek za izdelavo študij, dokumentacije in da s tem pride do izbire trase, ki zahteva drage tehnične rešitve za gradnjo in kasnejše vzdrževanje. Prav tako je je popolnoma nerazumljivo, da je MOP v roku pol leta naročil in plačal kar dve študiji izbora tras. Nerazumljiva je aktivnost MOP-a, ki je študije naročal, pri nastanku obeh študij aktivno sodeloval potem pa je prvo študijo spravil v predal. Podobno je nerazumljiva aktivnost MOP-a, ki na drugo študijo izbora tras ni naročil recenzije, prav tako ni nikoli priporočil teh recenzij upošteval pri dopolnitvi projekta, in sicer preden je na osnovi izbora »optimalne trase« iz drugega projekta vladi priporočil sprožitev postopka priprave Državnega prostorskega načrta za državno cesto na odseku 3. razvojne osi od Šentruperta v Savinjski dolini do Velenja (DPN).
Komisija za preprečevanje korupcije Dunajska cesta 56 1000 Ljubljana
Opozorila na nepravilnosti na Ministrstvu za okolje in prostor
Mag. Heleno ŠOLAR, podsekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor, Republika Slovenija, Direktorat za prostor, Dunajska 21, 1000 Ljubljana, je kot pri Projektu izbora najugodnejše variante hitre ceste od Velenja do obstoječe avtoceste Al projekta izgradnje cest 3. razvojne osi, severni del, zavestno zamolčala in dopustila nepravilno finančno ovrednotenje stroška pokritega vkopa hitre ceste mimo Velenja, kar je bistveno spremenilo izbor najbolj optimalne trase. V elaboratih je namreč zapisano, da je trasa F2 malenkost bolje ocenjena kot F6, vendar je razlika tako neznatna, da se ju lahko obravnava kot enakovredne, dopustila sprožitev postopka priprave Državnega Prostorskega Načrta za državno cesto na odseku 3. razvojne osi od Šentruperta v Savinjski dolini do Velenja, čeprav je bila v revizijah in v recenzijah Projekta izbora najbolj ugodne trase opozorjena, da varianta F2 krši Pravilnik o projektiranju cest, saj bo prej kot v dvajsetih letih potrebno na teritoriju, ki bi ga naj pokrivala hitre cesta, zgraditi dodatno štiripasovno cesto na relaciji Velenje-Arja vas.
Obrazložitev: Po proučitvi razpoložljive dokumentacije gre namreč nedvoumno ugotoviti, da je izbor trase napačen, ter da je vrednotenje tras namensko prirejeno tako, da izpadejo ostale obravnavane variante malenkost slabše, kar pa ne drži, saj je strošek vkopa visok. Kljub pisnemu opozorilu z dne 29.02.2008 ter javnemu vprašanju v javni televizijski oddaji na velenjski kabelski televiziji, pa je osebno izjavila, da s tozadevno ugotovitvijo ni seznanjena.
Predmetni izbor trase z oznako oz. varianto F2 je v nasprotju z Pravilnikom o projektiranju cest v RS, kar je bilo ugotovljeno tudi z opravljenimi recenzijami in revizijami, ki sojo naročili predstavniki MOP-a in DARS.a.
Recenzent Anton Gunde je v recenziji jasno opozoril na neupoštevanje stroška vkopa.
Kljub gornjim ugotovitvam, je zaradi njenega ravnanja MOP vladi RS priporočil sprožitev postopka priprave Državnega Prostorskega Načrta za državno cesto na odseku 3. razvojne osi od Šentruperta v Savinjski dolini do Velenja ( DPN ).
V dodatno pojasnilo pa ovaditelj še navaja, da je bila podsekretarka ga. Helena Šolar s strani zastopnikov Civilne iniciative Braslovče pisno opozorjena, da so v projektu, s katerim so točkovali variante, zamolčali oz. namerno pozabili finančno ovrednotiti strošek pokritega vkopa hitre ceste mimo Velenja, kar bi v nasprotnem primeru, če bi to upoštevali, bistveno spremenilo izbor najbolj optimalne trase. V okviru javne televizijske oddaje v sredini leta 2009 je Šolarjeva na VTV (Velenjska kabelska televizija) na telefonsko vprašanje gledalca in člana Civilne iniciative Braslovče, in sicer zakaj niso upoštevali stroška pokritega vkopa, odgovorila, da s tem ni seznanjena, kar pa sploh ne drži in gre po mnenju ovaditelja za namerno zavajanje in prirejanje pravilnih podatkov. Prav tako je bila navedena podsekretarka kot uradna oseba pravočasno po pošti (poslano priporočeno) seznanjena s temi dejstvi. Tudi revizorji oz. recenzenti, ki so strokovno usposobljeni so na to dejstvo pravočasno opozorili.
Zgolj v vednost pa ovaditelj še dodaja, da je bila prav tako o vsem tem seznanjena tudi generalna direktorica Direktorata za prostor na MOP-u ga. Metko Černelč kot tudi Vlada Republike Slovenije, ki je sprožila postopek priprave DPN za tretjo razvojno os na odseku Velenje -Šentrupert po varianti F2, kljub temu da je Civilna iniciativa Braslovče vse zgoraj navedene opozorila, da se že sedaj ve, da je izbor te trase tudi v nasprotju z Pravilnikom o projektiranju cest, saj bo potrebno še prej kot v dvajsetih letih zgraditi dodatno štiripasovno cesto na teritoriju, ki bi ga naj ta odsek tretje razvojne osi pokrival oz prometno reševal. V pojasnitev ovaditelj še dodaja, da je MOP tudi neracionalno drobil tretjo razvojno os najprej na tri odseke - od meje z Avstrijo do avtoceste A1, od avtoceste A1 do avtoceste Ljubljana - Obrežje, od avtoceste Ljubljana - Obrežje do meje z Hrvaško, nakar pa so tri odseke še enkrat drobili, in sicer severni del tretje razvojne osi od meje z Avstrijo do Šentruperta so razdelili na štiri pododseke, pri čemer so vsa ta drobljenja zameglila celovito prometno rešitev poprečne povezave Slovenije in s tem nedvomno tudi izničili osnovno idejo tretje razvojne osi. Sumimo da gre za vpliv gradbenega lobija, saj imajo slednji interes, da se viša strošek za izdelavo študij, dokumentacije in da s tem pride do izbire trase, ki zahteva drage tehnične rešitve za gradnjo in kasnejše vzdrževanje. Prav tako je je popolnoma nerazumljivo, da je MOP v roku pol leta naročil in plačal kar dve študiji izbora tras. Nerazumljiva je aktivnost MOP-a, ki je študije naročal, pri nastanku obeh študij aktivno sodeloval potem pa je prvo študijo spravil v predal. Podobno je nerazumljiva aktivnost MOP-a, ki na drugo študijo izbora tras ni naročil recenzije, prav tako ni nikoli priporočil teh recenzij upošteval pri dopolnitvi projekta, in sicer preden je na osnovi izbora »optimalne trase« iz drugega projekta vladi priporočil sprožitev postopka priprave Državnega prostorskega načrta za državno cesto na odseku 3. razvojne osi od Šentruperta v Savinjski dolini do Velenja (DPN).
Pismo predsedniku vlade ter prometnemu ministru o prometnem obremenjevanju okolja in načrtovanju »Tretje razvojne osi«
Predstavniki CIPRE Slovenija in Zveze civilnih iniciativ na 3. razvojni osi menimo, da načrtovanje in umeščanje severnega dela »Tretje razvojne osi« kot se to izvaja danes, ne Koroški, ne Savinjsko – Šaleški regiji in niti Sloveniji, ne prinaša bistvenih koristi. Nadaljuje se ustaljena praksa izvajanja prometne politike v Sloveniji, ki je v zadnjih dvajsetih letih pahnila na rob prepada okolju bolj prijazne, energetsko učinkovite in cenejše oblike prometa kot sta javni in železniški promet, močno pa podpirala avtocestni promet z vezavo na mednarodne tranzitne koridorje, kar je na še vedno nedokončane slovenske avtoceste pripeljalo ob načrtovanju povsem nepričakovane količine tranzitnega tovornega prometa.
»Tretja razvojna os« Naraščanje prometa skozi Slovenijo je v zadnjih letih preseglo ocene načrtovalcev in politikov, ki odločajo o prometni politiki v Sloveniji. Kljub opozorilom nevladnih organizacij in neodvisnih strokovnjakov je šel tako imenovan razvoj prometne politike izključno v hitro gradnjo avtocest, kar naraščanje prometa še pospešuje. Vtis je, da se pri načrtovanju »Tretje razvojne osi« ponavljajo enake napake oziroma interesi tistih, ki odločajo o prometni politiki v Sloveniji. Mar se iz preteklih potez, ki so se v marsičem jasno pokazale kot napake, nismo nič naučili?
Temeljna vprašanja pri severnem kraku »Tretje razvojne osi« so: Kje so napovedi prihodnjih prometnih gibanj, ki so osnova gradnji avtoceste?
Kako je gradnja vedno novih avtocestnih osi v skladu z Resolucijo o prometni politiki, ki govori o razvoju trajnostnih oblik prometa in intermodalnosti?
Kako načrtovalci hitre ceste, ki bo gotovo postala tranzitna os s hitrim povečevanjem tranzitnega cestnega prometa, upoštevajo cilje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov?
Kje je jasno postavljen cilj gradnje »Tretje razvojne osi«?
Kje se v načrtovani gradnji prometne infrastrukture uresničuje multimodalnost ter povečanje energetske učinkovitosti prometnega sistema v Sloveniji?
Kje je zagotovilo, da bo nova os služila policentričnemu razvoju in ne hitremu tranzitu ter krepitvi povezav med Ljubljano in Koroško, Savinjsko in Šaleško regijo?
Po pregledu načrtne dokumentacije se vse bolj zdi, da je načrtovanje severnega dela »Tretje razvojne osi« v bistvu priprava na gradnjo nove avtoceste, ki po našem mnenju kot taka ni sprejemljiva zaradi:
1. Avtocesta ni garancija za razvoj! Ne pozabimo prvotne ideje, da naj bi cesta »podpirala razvoj policentričnega omrežja mest in drugih naselij, skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost z evropskimi prometnimi sistemi in urbanim omrežjem.” (zapisano v Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023 (dopolnjena, januar 2008) Ta ideja pomeni povezavo Velenja in Celja z moderno hitro cesto, lahko tudi štiripasovnico (kot npr. cesta Ljubljana-Trzin), ki pa povezuje mesti Velenje in Celje, saj so tu tudi sedaj največje obremenitve prometa. Eksteritorialna avtocesta ne bo omogočala učinkovitega servisiranja lokalnih potreb in po njej ne bo mogoče razviti učinkovitega javnega prometa. Koroška regija in Savinjsko-Šaleška regija ne potrebujeta nove avtoceste, ki bi krepila povezavo z Ljubljano, saj krepitev dnevnih migracij s prestolnico ne pomeni razvoj, pač pa več migracij, večje zastoje, večjo odvisnost od fosilnih goriv in več prometnega onesnaževanja.
2. Avtocesta pomeni privlačnost za tranzit: ni je regije v Sloveniji, kjer se tranzit z izgradnjo nove avtoceste ne bi povečeval. Koroška in Šaleška dolina kolon tujih tovornjakov ne potrebujeta. Teh imamo dovolj že drugje. Izkušnje iz drugih odsekov kažejo, da močno povečan tranzitni promet veliko zastojev, poveča se nevarnost nesreč, poveča se onesnaževanje s hrupom in izpušnimi plini v okolici ceste, poškodbe infrastrukture pa so bistveno večje, kot zaradi povečanega tranzita uspemo pobrati cestnin. Zatorej ni razlogov,da bi gradili nove avtoceste za tranzit.
3. Avtocesta ne izboljšuje lokalne povezanosti, in ne služi regiji; Avtoceste so namenjene daljinskemu povezovanju večjih centrov in njihovi navezavi na tranzitne koridorje. Lokalna povezanost manjših in srednjih središč zato ne potrebuje avtoceste z izven nivojskimi križanji, kjer se številni kraji ne morejo neposredno vključiti na tako cesto.
4. Obljubljena cesta bo zgrajena po načrtih okoli leta 2015, prometne težave regije pa je treba rešiti takoj: potrebujemo obnovo obstoječih cest; potrebujemo ponovno oživitev železnice; potrebujemo učinkovit javni promet;
5. Gradnja avtoceste s številnimi predori, viadukti in izven nivojskimi križanji nima svojega mesta v proračunu. Slovenija ima danes velike težave z odplačevanjem kreditov, s katerimi gradimo avtoceste in sistem financiranja obstoječih kreditov je danes nevzdržen, saj s cestninami letno ne poberemo toliko, kot znaša breme odplačevanja kreditov. Gradnja še ene drage avtoceste nikakor ni finančno vzdržna, niti gotova. Cenejša cesta, ki bi ne bila avtocesta in bi z nivojskimi križišči omogočala vključevanje regionalnih središč in krajev, je bolj realna in izvedljiva bistveno hitreje. Prihranek pri gradnji se lahko preusmeri v nastanek novih delovnih mest in razvoja regije, kar v časih velike gospodarske krize regija potrebujejo precej bolj kot nov tranzitni koridor.
6. Namesto, da se vlaga denar v gradnjo avtoceste, s katero bi krepili dnevne migracije na delo proti Ljubljani in tako spodbujali iskanje delovnih mest v prometno nasičeni prestolnici, naj se vlaga denar v lokalno gospodarstvo in razvoj novih delovnih mest.
7. Predvidena avtocesta ne poveže Velenja in Celja, glede na najbolj verjeten predlog poteka ceste tudi ne razbremeni glavne ceste Velenje-Arja vas-Celje, pač pa vzpostavlja novo os od Holmca do Šentruperta; zastojev, nesreč in nevzdržnih prometnih razmer med Velenjem in Celjem načrtovana gradnja avtoceste ne bo rešila.
8. Ne izboljšuje možnosti za lokalen javni prevoz;
9. Z rastjo tranzita in višjimi potovalnimi hitrostmi zagotavlja rast prometnega onesnaževanja na lokalni in državni ravni;
10. Predlagana cesta bi pomenila kršitev Prometnega protokola Alpske konvencije, saj je tipičen tranzitni koridor. Regija ga ne potrebuje, država še manj.
11. Preučene so samo alternative trase, ne pa vsebinske alternative. Prav tako ni študije stroškov in koristi; Koroška in Šaleška regija potrebujeta boljšo dostopnost, vendar je to možno zagotoviti z glavnimi, regionalnimi in lokalnimi cestami!
Po našem mnenju so alternative: Povezava Celja in Šaleške doline s štiripasovnico hitrosti do 90 km/h, podobno kot je cesta Ljubljana Trzin, ter obnovitev oziroma ponovna izgradnja železnice na odseku Slovenj Gradec – Celje;
Prenova glavnih, regionalnih in lokalnih cest v regiji;
Vlaganja v delovna mesta v regiji namesto omogočanja odhajanja na delo v Ljubljano.
Objavljamo članek iz Sobotne priloge, 25. julija 2009.
Članek profesorja Antona Prosena govori o nesmotrnem gospodarjenju s kmetijskim zemljišči in o nevarnostih, ki temu sledijo.
Naj spomnimo, da je pri izbiranju variant na severnem delu 3. razvojne osi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ugotovilo nepravilnosti v vrednotenju tras in izdalo negativno mnenje do hitre ceste po trasi F2.
Dva članka v 24. številki Mladine govorita o gospodarjenju s tlemi, ki so vir naše zdrave hrane: Njive nadomešča beton in Onesnaženje pod nogami. V člankih je izpostavljena pomembnost tal v ekosistemu in v pridelavi hrane. Zaradi nesmotrne in razpršene urbanizacije je zaskrbljujoč pritisk občinskih uradnikov na najkvalitetnejša kmetijska zemljišča.
Image by Oecher via Flickr![Reblog this post [with Zemanta]](http://img.zemanta.com/reblog_e.png?x-id=3efbe5e2-c196-45f4-a6f3-b113703fe9b9)
![Reblog this post [with Zemanta]](http://img.zemanta.com/reblog_e.png?x-id=fa98a38d-2a18-4400-a904-e5444f553a6c)
![Reblog this post [with Zemanta]](http://img.zemanta.com/reblog_e.png?x-id=85876fb8-5667-47f5-a35f-d676ff7764fc)
![Reblog this post [with Zemanta]](http://img.zemanta.com/reblog_e.png?x-id=3e8ee159-83b5-4023-977f-b57e5b1d68aa)
![Reblog this post [with Zemanta]](http://img.zemanta.com/reblog_e.png?x-id=35f2eed9-01f3-454b-a22c-01975392e098)
![Reblog this post [with Zemanta]](http://img.zemanta.com/reblog_e.png?x-id=f06f92bc-3997-4362-8836-b1d315722f57)
![Reblog this post [with Zemanta]](http://img.zemanta.com/reblog_e.png?x-id=440a1e89-e686-4414-b3ef-b192db9ae1c1)
![Reblog this post [with Zemanta]](http://img.zemanta.com/reblog_e.png?x-id=2dd79484-efc5-4cd6-b4ca-c90d29101c08)
![Reblog this post [with Zemanta]](http://img.zemanta.com/reblog_e.png?x-id=b14640c9-add1-402a-a584-3089b68cc489)
Posts
