Kratko in celovito razmišljanje o Tretji razvojni osi med Velenjem in A1

Članek iz strani www.spletmojster.si. Nujno branje!

Iz vseh dejstev izhaja, da je potrebna izgradnja nove ceste, ki učinkovito povezuje Velenje in Celje. Država pa želi zgraditi cesto (trasa F2-2), ki tega ne zagotavlja in kot rešitev ponuja izgradnjo dodatne druge ceste, ki bo potekala v okvirnem koridorju trase F6 ob obstoječi cesti (Velenje-Črnova-Arja vas). Ampak šele to v drugem planu, v neki nedefinirani prihodnosti, čeprav je problem tu sedaj. 

http://www.spletmojster.si/2011/01/tretja-razvojna-kost.html
Podpri naša prizadevanja s klikom na gumb "Podpiram"

Celjski mestni svet podpira hitro cesto Velenje - Arja vas

Delo v petek, 18.3.2011

Naša prizadevanja za cenejšo, prometno učinkovito, regionalno smiselno in do zemlje prijaznejšo cesto podprite s klikom na gumb "Podpiram".

Seja državnega sveta 3.3.2011

Preberite magnetogram seje v DZ, katere pobudnik je bil g. Posedel:



Dokument si lahko posnamete tudi tukaj.

Pritisnite gumb "Podpiram".

Kako se lobira za dražjo, prometno neučinkovito in do kmetijstva škodljivo cesto

KONFERENCA OBMOČNE ORGANIZACIJE SD VELENJE
Datum: 28.02.2009  

V petek, 27. 2. 2009, je v veliki dvorani Mestne občine Velenje potekala konferenca OO SD Velenje. Po uvodnih formalnostih je predsednik OO SD Velenje, Srečko Meh, podal poročilo o delu v preteklem obdobju in se zahvalil članom, ki so v veliki meri zaslužni za to, da so Socialni demokrati danes na položaju, ko lahko aktivno oblikujejo politiko naše države:
»Brez vas članov, brez aktivistov, brez Mladega foruma, brez Ženskega foruma, bi zagotovo ne mogli doseči vsega kar smo dosegli in bi ne bili stranka, ki ima danes tudi na državnem nivoju takšen položaj. Hvaležen sem vam za vašo podporo, predvsem zato, ker je ta podpora vedno popolna, da verjamete in veste, da bomo vedno naredili najboljše kar lahko naredimo«.

Glede na to, da je podpredsednik OO SD Velenje, Bojan Kontič, v tem mandatu del ekipe, ki vodi našo državo, je zbranim predstavil aktualno dogajanje v stranki, ki ima seveda velik vpliv tudi na Šaleško dolino (več v video prilogi). V volilni kampanji je bila dana obljuba volivcem, da se bo zavzemal za III. razvojno os, dom za starejše občane in izboljšanje stanja državnih cest v Mestni občini Velenje. Pred kratkim je minilo 100 dni odkar v vladi zastopa interese nas, ljudi in sadovi njegovega dela že zorijo.
V tem času je potekal »spopad« dveh predlaganih tras III. razvojne osi in sicer ali bo osrednje gospodarsko središče III. razvojne osi Celje ali Velenje. Ta »bitka« je bila tako rekoč dobljena v sredo, 25. 2. 2009, ko je Velenje obiskal minister za promet, dr. Patrik Vlačič, in izrazil popolno podporo trasi, ki jo zagovarja Velenje.
V vladi potekajo tudi intenzivni pogovori z Ministrstvom za zdravstvo in Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, ki vodijo k izgradnji novega doma za varstvo odraslih v Velenju. Obstaja namreč velika možnost, da bo znotraj že organizirane strukture zgrajen še en dom za varstvo odraslih.
Izpolnjena je bila tudi tretja obljuba, saj je država že namenila 6 milijonov evrov za sanacijo državnih cest v Mestni občini Velenje:
Velenje – Škale,
Arja vas – Velenje,
Kavče – Ložnica,
Šaleška cesta s tremi krožišči.      

MINISTER ZA PROMET, DR. PATRIK VLAČIČ, OBISKAL OO SD VELENJE
Datum: 25.02.2009  

V sredo, 25. 2. 2009, je na sedežu stranke SD Velenje potekalo srečanje z ministrom za promet, dr. Patrikom Vlačičem. Minister je izrazil svojo podporo trasi III. razvojne osi. Poudaril je, da je Ministrstvo za promet v svojem proračunu namenilo milijon evrov za vzdrževanje ceste Arja vas – Velenje, finančna sredstva pa so priskrbljena tudi za sanacijo cest Velenje – Polzela, Velenje – Škale, Velenje – Lukovica – Šmartno ob Paki in Šaleške ceste s krožišči.

Glede hitre ceste v našem prostoru je povedal: »Tam, kjer je avtocestni križ, se območja zelo razvijajo in imajo veliko prednost pred tistimi, ki so od avtocestnega križa nekoliko oddaljeni. Zato so te povezave za vas zelo pomembne.  VI imate tudi to veliko prednost, pred trasami III. razvojne osi, da ste v dodatnem nacionalnem avtocestnem programu, ki je ta trenutek sicer predmet številnih debat, ampak dela pa ta vlada intenzivno na tem, da se te stvari razrešijo.«
Press OO SD Velenje http://www.sd-velenje.si/e_novice.php?id=76

V Civilni iniciativi Braslovče obsojamo način odločanja, ki preferira strankarsko lojalnost pred pametno rešitvijo. Kdor nas podpira, naj klikne na gumb Podpiram. 

Državni prostorski načrti za tretjo razvojno os (vest.si)

Tiskovna konferenca o 3. razvojni osi
Ljubljana, 2.3.2011

Govorniki: minister Vlačič, minister Žarnić, projektanta Ogrizek in Jan, županja Metlike, župan Slovenj Gradca in predstavnik Novega Mesta.

 Od 16:30 minute je začetek razlage ceste na Koroškem, med 28. in 36. minuto pa razlaga ceste med Velenjem in Šentrupertom.




Podpri prizadevanja Civilne iniciative Braslovče in pritisni gumb Podpiram.

Preverjeno! na Pop TV, 22.2.2011

http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60620755&section_id=4&article_id=3600670

Kliknite Podpiram, če se vam zdi naš trud upravičen.

Interno gradivo CIB: Poročilo o izboru trase hitre ceste na relaciji Velenje - AC A1

Objavljamo interno gradivo CIB za sestanek s predsednikom računskega sodišča,  vodjo kabineta predsednika računskega sodišča, in ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Sestanek je bil 11.2.2011 v Braslovčah.

Povzetek vsebine:

Predlagana zahodna varianta F2-2 (januar 2011) od Velenja-jug do priključka na AC-A1 v Šentrupertu v Savinjski dolini je neustrezna iz več vidikov:

1. ker je ekonomsko neupravičena, saj cena zanjo (13,97 km) znaša 486 mio EUR, alternativne variante pa so za 300 mio EUR cenejše. Investicija se zaradi premajhnega prometa ne bo odplačevala s cestnino.
2. ker je prometno neučinkovita, saj ne poteka na relaciji največjih prometnih obremenitev, ki na tem območju potekajo na relaciji Arja vas – Velenje (18.000 vozil).
3. ker večinoma poteka po najboljših kmetijskih zemljiščih v uporabi in uniči največ kmetijskih zemljišč (77,6 ha) izmed vseh predlaganih variant na tem odseku. Za pridelavo hrane pa bi zaradi onesnaženja bilo onesposobljenih najmanj 100 ha zemljišč.
4. ker je bila v prvi študiji variant F2 odsvetovana, v naknadno izvedeni primerjalni študiji variant za izbor najprimernejše variante, ki jo je izdelalo podjetje Urbis d.o.o., pa v naprej favorizirana in temu primerno tudi vrednotena, druge, boljše in učinkovitejše variante pa namerno prezrte in slabše vrednotene.

Celotno poročilo si lahko posnameta iz: http://sites.google.com/site/civilnainiciativabraslovce/20110211POROCILOCIB_2011.pdf?attredirects=0&d=1

Izrazite podporo s pritiskom na gumb Podpiram.

Sestanek z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in predsednikom računskega sodišča

Člani civilne iniciative Braslovče smo 11. 02. 2011 na sestanku v Braslovčah ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejanu Židanu in predsedniku računskega sodišča dr. Igorju Šoltesu predstavili argumente proti predlagani zahodni varianti hitre ceste od Šentruperta do Velenja.

»Poudarjamo, da po dosegljivih podatkih, virih in informacijah ni racionalnih razlogov za izbiro zahodne variante: Šentrupert – Velenje. Tak izbor bi namreč pomenil, da bi bilo potrebno za slabih 14 km dolg odsek odšteti 486 milijonov evrov, kar ja za 300 milijonov več od alternativnih vzhodnih variant: Velenje – Gotovlje ali Velenje – Arja vas. Zahodna varianta ne bi bila samo pretirano draga, pač pa tudi prometno neučinkovita, saj največji prometni tokovi s skoraj 20.000 vozili dnevno potekajo na relaciji Velenje – Arja vas in naprej proti Žalcu in Celju. Precej manjši delež pa proti Ljubljani, kar je razvidno iz prometnih obremenitev Direkcije RS za ceste. Obenem se prebivalci Savinske doline, poznane po pridelavi hmelja, zavedamo, da bi predlagana zahodna varianta kmetijstvu odvzela 77 ha kmetijskih zemljišč, iz funkcije pridelave kvalitetne hrane pa bi izpadla še tista zemljišča, ki bi bila v ožjem vplivnem območju hitre ceste, skupno torej več kot 100 ha«.

Dr. Borut Vrščaj iz Kmetijskega inštituta RS je dodal, da so kmetijska zemljišča na območju »rezerviranim« za hitro cesto skozi občino Braslovče, Polzelo in Šmartno ob Paki med najkvalitetnejšimi v državi in da je takšno umeščanje hitre ceste v izrazito kmetijski prostor primer neracionalne, nespametne in potrošniške rabe prostora.

Prav slednji argument je najbolj zanimal kmetijskega ministra, ki je po današnjem srečanju s predstavniki Civilne iniciative Braslovče povedal, da bo okoljskega ministra Roka Žarnića pozval k poglobitvi v projekt izgradnje odseka državne ceste od Velenja do Šentruperta. Čudi ga namreč, da se podatki o napovedanih izgubljenih kmetijskih zemljiščih močno razlikujejo, saj so načrtovalci hitre ceste z ministrstva za okolje in prostor ocenili, da bo trasa uničila le slabih 20 ha teh zemljišč.

Podatki civilne iniciative so presenetili tudi predsednika računskega sodišča. Ta zato ne izključuje možnosti revizije izbire variant in podpira predlog ministra Židana, da odgovorni na Ministrstvu za okolje in prostor ponovno presodijo o smiselnosti izbire variante na Šentrupert.

Zaključujemo s pozivom: »Savinjčani se dobro zavedamo prave cene teh zemljišč, ki so nam stoletja dajala hrano in na to opozarjamo v času, ko se že soočamo s prvimi znaki pomanjkanja kvalitetne domače hrane. Zeleno dolino, dolino hmelja – zelenega zlata, dolino kmetijstva – pravega prostorskega kapitala tega območja želimo ohraniti takšno kot je in predvsem si želimo, da bi nas Republika Slovenija pri tem podprla.

 Če podpirate civilno iniciativo Braslovče, pritisnite gumb Podpiram.

Rezervacije v zemljiški knjigi

Predstavljamo okvirno traso predloga 3. razvojne osi med Velenjem in avtocesto A1.
Spomnimo: Civilna iniciativa Braslovče tej trasi nasprotuje, ker je zelo draga, prometno neučinkovita, regionalno neupravičena in izmed vseh variant trajno uniči največ kmetijskih zemljišč.

Če podpirate trud CIB za ustreznejši izbor trase, kliknite gumb Podpiram.

Odškodnine in razlastitve

Image via Wikipedia

Predlog Zakona o umeščanju prometne, energetske in vodne infrastrukture prinaša precejšnje novosti tudi glede postopkov prisilnega pridobivanja zemljišč (razlastitve, služnosti...) in posledično tudi postopek plačila odškodnine razlaščencem.

Ker je država ugotovila, da je pri cenilcih nepremičnin, ki morajo vsi upoštevati mednarodne standarde (ki pa ne vsebujejo enotnega „recepta“) prišlo pri ocenjevanju vrednosti nepremičnin pri ocenitvi iste nepremičnine do odstopanj, želijo z novimi določili ta subjektivni pristop „objektivizirati“.

Želijo poenotenje obravnavanja lastnikov razlaščenih nepremičnin vzdolž celotne trase. 

Kar pa je zagotovo sporno, saj trasa poteka po različnih območjih, kjer nepremičnine dosegajo različne vrednosti ne glede na to, da so nepremičnine že sicer različne po namenu, velikosti, ohranjenosti in po drugih lastnostih. S tem zakonom želijo urediti način določanja  vrednosti nepremičnin in odškodnin zaradi razlastitev. Zakon tako za te namene predvideva vzpostavitev sistema ocenjevanja nepremičnin z uporabo sistema množičnega vrednotenja kot osnovo pri ocenjevanju vrednosti nepremičnin in določanju odškodnin. To je nedvomno sporno, saj je jasno, da so vrednosti nepremičnin po sistemu množičnega vrednotenja ocenjene „prenizko“.

Nihče ne bi svoje nepremičnine prodal za ceno, ki smo jo državljani dobili z obvestilom GURSA za potrebe množičnega vrednotenja. Zakon sicer to predvideva za osnovo, pri čemer daje možnost, da se za potrebe ocenjevanja dodajo še nekakšne metodološke nadgradnje, za katere se pa še ne ve jasno, kaj so to.


Zagotovo ima država jasen cilj, in in sicer čimbolj na minimum znižati stroške, ki gredo v primeru gradnje infrastrukture (npr. hitre ceste) na račun odškodnin ljudem, ki so si težko  zgradili svojo nepremičnino. V zakonu pogrešam izraz „poštena tržna vrednost“, ki bi bila razlaščencu za garancijo. Vsaka nepremičnina bi se morala skladno z mednarodnimi standardi ocenjevati po tem načelu. Predlog zakona predvideva, da se bo nepremičnina ocenila na podlagi tržne cene (izpuščena je beseda „poštena“), ki bo določena na podlagi sistema množičnega vrednotenja nepremičnin in metodologij ocenjevanja, ki pa še sedaj ni znana, ampak je prepuščena podzakonskemu aktu. Posebej je določeno v predlogu zakona, da se bo pri ocenjevanju zemljišč upoštevala namenska raba po stanju prostorskih načrtov pet let (!) pred dnevom, ko je bila dana pobuda (!) za pripravo državnega prostorskega načrta.

Ni prezreti tudi določbe predloga zakona, da se pri javni razgrnitvi razgrinjajo tudi podatki o vrednostih nepremičnin na predvideni trasi, s čimer bodo lastnikom predstavili informativne podatke, ki se nanašajo na vrednosti nepremičnin in ki bi dale lastnikom realno predstavo o vrednosti njihovih nepremičnin, pri čemer pa „dobrodušno“ pristavljajo, da ta predstavitev ne pomeni dejanske cene kasnejšega odkupa. Takšen predlog zakona  je tako v delu, ki ureja odškodnine oz. razlastitve preveč posplošen.

Prav tako je po trenutno veljavni zakonodaji določeno, da razlastitev ni dovoljena, če ima država na razpolago drugo ustrezno nepremičnino, je pa iz iz predloga zakona to „izpuščeno“, torej se sedaj ne ugotavlja več ali država z drugo nepremičnino razpolaga ali ne. Predlog zakona nalaga ministrstvu, da bo pripravil v sistemu množičnega vrednotenja nepremičnin metodologije ocenjevanja nepremičnin. 

Pričakujemo, da bo omenjeni zakon, z vsemi posledicami, sprejet kmalu.

Hitra cesta mimo Braslovč?

Image by National Library NZ on The Commons via Flickr

Občani Braslovč se še spominjamo trenutka, ko nam je velenjski urbanist, gospod Vučina, v Braslovškem kulturnem domu sporočil, da je računalnik kot najbolj ugodno od šestih možnih izbral traso hitre ceste od Velenja mimo Braslovč do avtoceste Maribor-Ljubljana (A1).

Presenečenje in ogorčenje občanov Braslovč je bilo veliko. Zbor krajanov v kulturnem domu je bil spontan, sporočilo zbora jasno – hitre ceste mimo Braslovč nočemo. Formirala se je Civilna iniciativa Braslovče (CIB). Občinski svet je na seji z veliko večino sprejel sklep, da ceste mimo Braslovč ne podpira. Občinska uprava je na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), ki vodi postopke umeščanja hitre ceste v prostor, poslala obvestilo občinskega sveta, da ceste mimo Braslovč ne želimo.

CIB, v katero se je vključilo veliko strokovnjakov z različnih področij, je proučila razpoložljivo dokumentacijo in dokazala, da je bil postopek izbora »najboljše trase« zavajajoč.

O umestitvi hitre ceste v prostor sta bili narejeni dve študiji. Prva je zahodne variante mimo Braslovč odsvetovala. Predvidevamo, da takšen nasvet za Velenjčane ni bil sprejemljiv, zato so preko svojih vplivnih mož in z denarjem dosegli, da je bila par mesecev kasneje izdelana druga študija. V tej drugi študiji so Velenjčani dosegli (zmanipulirali?), da je bila kot najboljša trasa izbrana trasa F2 od Velenja do Šentruperta in sicer za malenkost boljše ocenjena kot trasa Velenje –Arja vas (F6). V brošuri, ki jo je izdala CIB (dosegljiva je tukaj: "3. razvojna os: Analiza vrednotenja tras"), je dokazano kup nepravilnosti in namernih zavajanj pri izboru tras. Kot primer naj navedemo, da je v reviziji projekta izbora tras,ki jo je naročil MOP, recenzent dr. Peter Lipar v reviziji odsvetoval traso F2, v sklepu revizije pa predlagal ponovno proučitev variant, vendar so ga gladko prezrli. Zakaj?

CIB je dosegla, da so izbor tras proučili tudi na Ministrstvu za kmetijstvo. Minister za kmetijstvo  g. Jarc se je negativno opredelil do variante F2, pri čemer je imel v mislih zaščito najboljših kmetijskih zemljišč, saj je opozoril na (po našem mnenju namerne) napake Okoljskega poročila pri obravnavi kmetijskih zemljišč.

Ob sprejemanju sklepov za začetek priprav Državnih Prostorskih Načrtov (DPN) za severni del hitre ceste za odsek F2 sklep ni bil sprejet. Vpliven in bogat Šaleški lobi pa je par dni pred državnimi volitvami dosegel, da so morali ministri na vrat na nos prihiteti na dopisno sejo vlade v Velenje. Ob prisotnosti Velenjskega župana g. Meha je moral kmetijski minister toliko popustiti, da so lahko pogojno sprejeli sklep o začetku priprave DPN za traso F2.

Prepričani smo, da je šlo za predvolilno matematiko bivšega premiera g. Janše. Kljub temu, da je moral kmetijski minister pod prisilo malo popustiti, je ostalo ministrovo opozorilo na napake Okoljskega poročila in njegova zahteva po proučitvi primernejših tras. Volitve se kljub temu za nekatere niso izšle, CIB pa upa, da se tudi nesmiselna trasa F2 ne bo izšla.

CIB je na veliko naslovov poslala zahtevo po ponovnem vrednotenju tras, zahtevo po vmesni evalvaciji in računskemu sodišču več pobud za revizijo. Velika škoda je, da, kljub sklepu zbora občanov Braslovč in navkljub sklepu občinskega sveta občine Braslovče, bivši župan ni želel sodelovati pri vlaganju zahtev za ponovno vrednotenje tras.

Od dopisne seje bivše vlade pa vse do danes so javne informacije glede poteka umestitve hitre ceste blokirane. CIB je v Braslovče pripeljala veliko ministrov in poslancev različnih strank in jim skušala obrazložiti, zakaj je trasa F2 mimo Braslovč nesmiselna. Vzroki so jasni: F2 uniči v slovenskem merilu najboljša namakana kmetijska zemljišča, je bistveno dražja kot druge možne variante in ne poteka na relaciji z največ prometa (Velenje –Arja vas).

Če so vse avtoceste, ki smo jih do sedaj zgradili v Slovenji, stale 6 milijard evrov, bi hitra cesta (ki je nižjega ranga kot avtocesta) od A1 do Avstrije stala 1,5 miljiarde evrov, odsek od Šentruperta do Velenja pa bi stal 400 milijonov evrov (zgolj 17 km ceste). Gotovo gre za najdražjo gradnjo po km ceste doslej.

Strokovnjaki MOP-a so morali v Državnem svetu na soočenju s CIB-om priznati, da je trasa F2 bistveno dražja kot druge možne trase.

Zgodba, zakaj in kako Šaleški lobi izsiljuje traso F2, se zbistri ob spremljanju zgodbe TEŠ6. Tudi tam Šaleški lobi na rame ostalih Slovencev, za svoje lastne koristi, izsiljuje nespametno velike stroške. Za gradnjo TEŠ6 bi morala Slovenja najeti kredite, prav tako bi morala Slovenija najeti kredite za gradnjo ceste. Gre za 3 milijarde evrov kreditov (1,5 za cesto + 1,5 za TEŠ6), ki bi jih morali odplačevati vsi Slovenci še nekaj generacij naprej. V obeh primerih pa je možno izbrati bistveno cenejše možnosti.

Kot smo že omenili, še vedno poteka medijski molk o tem, kje so postopki DPN. Le iz poslanskih vprašanj smo lahko razbrali, da bi naj bila javna obravnava trase F2 v februarju 2011. Prav tako smo nedavno v lokalnem časopisu sosednje občine lahko prebrali, da bi nam radi strokovnjaki neobstoječe SAŠA regije ponovno v naši občini vsiljevali rešitve za svojo korist. Jim bomo dopustili?

Če nespametnega projekta ne bomo družno razgalili in se ga v našem okolju ne bomo skupaj ubranili, obstaja možnost, da bo Šaleški lobi, kljub temu da projekt ni ekonomsko opravičen, uspel na Slovence prevaliti stroške hitre ceste Velenje- Šentrupert. Šalečani že danes javno priznajo, da zaradi velikega prometa hočejo imeti še hitro cesto Velenje –Arja vas, torej hočejo imeti dve hitri cesti.

Starejši občani se še spominjajo projekta Kemo kombinata Velenje, ki je bil kljub opozorilom, izsiljen in ki je žalostno propadel, plačali pa so ga vsi Slovenci. Ne smemo dovoliti, da se v tem finančno negotovem času zgodba ponovi.

Upi prejšnjega župana, da bi občina Braslovče z morebitno gradnjo hitre ceste veliko pridobila, so se zrušili z odgovori, ki jih je s strani MOP-a prejel na razne doslej poslane pobude na prvi osnutek trase. Odgovori so jasni: občina Braslovče nič ne pridobi, samo izgublja.

Ne pozabimo, Državni prostorski načrt (DPN) še ni sprejet in še imamo možnost vplivanja. Na pogumnih svet stoji. Novi župan občine Braslovče že proučuje zakonske možnosti vplivanja na potek tras. Naš skupen odločen glas proti pa je najmočnejši adut.

Civilna Iniciativa Braslovče

Volilci in interesne skupine

Image via Wikipedia

V elektronski knjigi “A Beginner’s Guide to Liberty”, ki ga je izdal Adam Smith Institute, (adamsmith.org), je v šestem poglavju “Why government fails” avtorjev Petra J. Boettkeja and Douglasa B. Rogersa zanimiv opis vpliva interesnih skupin na politike. Priporočamo v branje.

Voters and interest groups

Politicians can usefully be looked at as election seeking entrepreneurs. By definition a politician wants to get votes and money to pay for his campaign. If he is unable to obtain these votes and contributions, he will not get elected.

If an election is coming, politicians will try to gain voters’ support. To do this, they will concentrate benefits in the short run and spread the costs over the long run. For example, they may increase government spending on popular projects before an election, even if it means raising taxes in the long term.

Politicians also know that many people don’t bother voting and that a lot of voters do not think it is worth taking the time to learn much about political issues. In contrast to these unorganised groups, there are special interest voters who know and care a lot about a particular issue.

Politicians know they will gain little by focusing their efforts on the ill-informed mass of voters and those that don’t vote at all. They will benefit most from concentrating benefits on well-organised and well-informed special interest groups, while spreading costs on everyone else.

We have thus identified two sources of political failure – the short-sighted bias of politicians and the concentration of benefits on special interest groups at the expense of the wider public. But it gets worse.

These special interest groups will often use substantial resources to try to get their favoured policies passed. They may spend large amounts of time and money trying to influence politicians. This is called ‘rent seeking’. They will also try to make sure that they control any government regulation of their own behaviour. This is often referred to as the ‘capture theory’ of regulation.

Such interest group lobbying for special favours is what economists call a deadweight loss. Overall it produces no value; it expends resources simply to take resources away from others.

Če se vam zdi, da je katerikoli del besedila povezan s 3. razvojno osjo, klikni “Podpiram”.

Šaleška ali silicijeva dolina

V Sobotni prilogi je 24.12.2010 objavljeno pismo bralcev kot odziv na članek Vilija Kovačiča iz 4.12.2010.
Kliknite na sliko in preberite razmišljanje, kako sta povezani 3. razvojna os in termoelektrarna TEŠ6.

Knjiga Med državo in občino

Predstavljamo vam knjigo Med državo in občino, ki smo jo leta 2010 pripravili v društvu Preboj.

Med državo in občino

Vsebina uvod

Knjiga je študija vrednotenja državnih prometnih posegov s stališča lokalne koristnosti. Namenjena je državni upravi, lokalnim skupnostim, prostorskim in prometnim načrtovalcem ter lokalnim pobudam oziroma zainteresirani javnosti. Namen študije je predstaviti različne interese strank pri izgradnji prometne infrastrukture, povečati razumevanje tematike, zbližati poglede in izboljšati vplive državnih prostorskih načrtov na lokalnem nivoju.

Vsebina

• Državni upravi je namenjeno poglavje o prometni politiki, oblikovanju ciljev prometnih povezav, vključno z alternativami in kako z vključevanjem javnosti povečati sprejetost državnih prostorskih načrtov.
• Občinam je namenjena vsebina o modelih lokalnega razvoja, različnih pogledih na lokalno koristnost in o mediiranju med splošnejšimi državnimi cilji in konkretnimi lokalnimi zahtevami.
• Lokalne pobude lahko izvedo, kakšen način delovanja organizirane javnosti je uspešen in kako učinkovito posredovati svoje zahteve. Izpostavljen je zanimiv primer dobre prakse iz Južne Tirolske.
• Projektantom je namenjen del o usklajevanju sektorskih stališč, o metodologiji vrednotenja DPN ter o povezavi med načinom poselitve in prometnim sistemom. 

Nastanek

Študija obsega sedem poglavij, kjer so zbrana mnenja trinajstih ljudi, ki iz različnih vidikov poznajo omenjeno temo. S primerjavo teh stališč dobite vpogled v načrtovanje državne prometne infrastrukture in njen vpliv na lokalne skupnosti.

Povabilo k branju

Poiščite knjigo v večjih knjižnicah ali na spletni strani Inštituta za politike prostora. Vabljeni k branju!

Prometna politika Slovenije in 3. razvojna os

Image by Cherishing the mundane via Flickr

Predstavnika Civilne iniciative Braslovče sta se udeležila okrogle mize Prometna politika Slovenije in 3. razvojna os,  ki se je odvijala v sredo, 27. 10. 2010.
Razprava, v kateri so si mnenja o že končanih in še načrtovanih projektih izmenjevali glavni govorci (Duhovnikova, Ficko, Godec in povezovalec Stopar), ni postregla z diskusijo o 3RO. Bolj kot o tej so govorili o vseh drugih temah; kot da bi se izogibali pogovoru o 3. razvojni osi. Poleg tega se posveta ni udeležil minister Vlačič, ki se je menda tik pred Celjem moral vrniti v Ljubljano...
Razprava je postala bolj zanimiva, ko smo besedo dobili tudi poslušalci. Prvi se je oglasil g. Polak, predsednik RGZC, ki je postavil vprašanje, če je trasa dokončna in ob tem izrazil mnenje RGZC in celjskega gospodarstva nasploh, da je izbrana trasa neprimerna in da si želijo traso na Arjo vas.
Odgovor Duhovnikove je bil, da je Primerjalna študija variant pokazala, da se je varianta na Šentrupert izkazala za najprimernejšo.
Predstavnika CI Braslovče sta tak odgovor zavrnila kot neustreznega in zavajajočega, saj je jasno, da pravilnik o pripravi primerjalnih študij variant ne določa niti metodologije vrednotenja, niti kazalnike, po katerih se presoja, in je njihov izbor prepuščen izdelovalcu študije. To pa dopušča možnost režiranega vrednotenja in posledično izbor variante, ki odgovarja "nekomu" - v tem primeru Mestni občini Velenje. Ta je izsiljevala izbor variante F2 in ni bila pripravljena sprejeti nobene od alternativ, čeprav je F2 iz več vidikov presoje slabša od njih.
Omenila sta potek preko strnjenih, melioriranih, namakalno opremljenih kmetijskih zemljišč in hmeljskihprometno neučinkovitost trase F2, ki ne poteka v smeri velikih dnevnih migracij Velenje – Arja vas – Celje / Ljubljana in posledično ekonomske neupravičenosti. nasadov,
Posebej sta opozorila, da je bilo vrednotenje izvedeno nestrokovno, saj ni bilo izvedeno ponderiranje kazalnikov ali katera od drugih metod, ki bi omogočila ločevanje bistvenih kazalnikov od manj bistvenih (primer: prečkanje tenis igrišča, gradnja treh predorov ali pozidava 100 ha kmetijskih zemljišč je bilo vrednoteno enakovredno).
Dodala sta, da so na to napako  opozarjali tudi revizorji, a jih niso upoštevali.
Na koncu sta dodala, da je zaradi navedenih dejstev revizija študije variant upravičena in da jo CIB tudi zahteva. 
Duhovnikova je odvrnila, da je težko uskladiti vse želje in da nikoli ne bomo našli variante, ki bi ustrezala vsem. Ker njen odgovor ni bil prepričljiv, jo je dopolnil Ficko, ki je rekel, da je ponderje težko določiti in da oni vedo, da je variante F2 ekonomsko najučinkovitejša, CIB pa, da je analizirala predvsem druge vidike - prostorske, okoljske, varstvene. Mimogrede: način, kako je ocenjena ekonomska upravičenost in drugi vidiki  in kateri sklepi so presenetljivi, je opisan v knjigi 3. razvojna os - Analiza vrednotenja tras.
Voditelj g. Stopar je pokomentiral  z besedami, da je navzočnost iniciativ vendarle potrebno podpreti, saj se od njih lahko veliko naučimo in vprašal goste, če CIB lahko zahteva revizijo študije. Odgovorili so, da revizija ni potrebna in podvomili v objektivnost revizorjev.
Odziv poslušalcev je bil vzpodbuden. Pristopilo je veliko posameznikov, ki so podprli argumente CIB.    

Še posebej nas je razveselila podpora in pozitiven odziv g. Godca, direktorja Direkcije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo.