Volilci in interesne skupine

Image via Wikipedia

V elektronski knjigi “A Beginner’s Guide to Liberty”, ki ga je izdal Adam Smith Institute, (adamsmith.org), je v šestem poglavju “Why government fails” avtorjev Petra J. Boettkeja and Douglasa B. Rogersa zanimiv opis vpliva interesnih skupin na politike. Priporočamo v branje.

Voters and interest groups

Politicians can usefully be looked at as election seeking entrepreneurs. By definition a politician wants to get votes and money to pay for his campaign. If he is unable to obtain these votes and contributions, he will not get elected.

If an election is coming, politicians will try to gain voters’ support. To do this, they will concentrate benefits in the short run and spread the costs over the long run. For example, they may increase government spending on popular projects before an election, even if it means raising taxes in the long term.

Politicians also know that many people don’t bother voting and that a lot of voters do not think it is worth taking the time to learn much about political issues. In contrast to these unorganised groups, there are special interest voters who know and care a lot about a particular issue.

Politicians know they will gain little by focusing their efforts on the ill-informed mass of voters and those that don’t vote at all. They will benefit most from concentrating benefits on well-organised and well-informed special interest groups, while spreading costs on everyone else.

We have thus identified two sources of political failure – the short-sighted bias of politicians and the concentration of benefits on special interest groups at the expense of the wider public. But it gets worse.

These special interest groups will often use substantial resources to try to get their favoured policies passed. They may spend large amounts of time and money trying to influence politicians. This is called ‘rent seeking’. They will also try to make sure that they control any government regulation of their own behaviour. This is often referred to as the ‘capture theory’ of regulation.

Such interest group lobbying for special favours is what economists call a deadweight loss. Overall it produces no value; it expends resources simply to take resources away from others.

Če se vam zdi, da je katerikoli del besedila povezan s 3. razvojno osjo, klikni “Podpiram”.

Šaleška ali silicijeva dolina

V Sobotni prilogi je 24.12.2010 objavljeno pismo bralcev kot odziv na članek Vilija Kovačiča iz 4.12.2010.
Kliknite na sliko in preberite razmišljanje, kako sta povezani 3. razvojna os in termoelektrarna TEŠ6.

Knjiga Med državo in občino

Predstavljamo vam knjigo Med državo in občino, ki smo jo leta 2010 pripravili v društvu Preboj.

Med državo in občino

Vsebina uvod

Knjiga je študija vrednotenja državnih prometnih posegov s stališča lokalne koristnosti. Namenjena je državni upravi, lokalnim skupnostim, prostorskim in prometnim načrtovalcem ter lokalnim pobudam oziroma zainteresirani javnosti. Namen študije je predstaviti različne interese strank pri izgradnji prometne infrastrukture, povečati razumevanje tematike, zbližati poglede in izboljšati vplive državnih prostorskih načrtov na lokalnem nivoju.

Vsebina

• Državni upravi je namenjeno poglavje o prometni politiki, oblikovanju ciljev prometnih povezav, vključno z alternativami in kako z vključevanjem javnosti povečati sprejetost državnih prostorskih načrtov.
• Občinam je namenjena vsebina o modelih lokalnega razvoja, različnih pogledih na lokalno koristnost in o mediiranju med splošnejšimi državnimi cilji in konkretnimi lokalnimi zahtevami.
• Lokalne pobude lahko izvedo, kakšen način delovanja organizirane javnosti je uspešen in kako učinkovito posredovati svoje zahteve. Izpostavljen je zanimiv primer dobre prakse iz Južne Tirolske.
• Projektantom je namenjen del o usklajevanju sektorskih stališč, o metodologiji vrednotenja DPN ter o povezavi med načinom poselitve in prometnim sistemom. 

Nastanek

Študija obsega sedem poglavij, kjer so zbrana mnenja trinajstih ljudi, ki iz različnih vidikov poznajo omenjeno temo. S primerjavo teh stališč dobite vpogled v načrtovanje državne prometne infrastrukture in njen vpliv na lokalne skupnosti.

Povabilo k branju

Poiščite knjigo v večjih knjižnicah ali na spletni strani Inštituta za politike prostora. Vabljeni k branju!

Prometna politika Slovenije in 3. razvojna os

Image by Cherishing the mundane via Flickr

Predstavnika Civilne iniciative Braslovče sta se udeležila okrogle mize Prometna politika Slovenije in 3. razvojna os,  ki se je odvijala v sredo, 27. 10. 2010.
Razprava, v kateri so si mnenja o že končanih in še načrtovanih projektih izmenjevali glavni govorci (Duhovnikova, Ficko, Godec in povezovalec Stopar), ni postregla z diskusijo o 3RO. Bolj kot o tej so govorili o vseh drugih temah; kot da bi se izogibali pogovoru o 3. razvojni osi. Poleg tega se posveta ni udeležil minister Vlačič, ki se je menda tik pred Celjem moral vrniti v Ljubljano...
Razprava je postala bolj zanimiva, ko smo besedo dobili tudi poslušalci. Prvi se je oglasil g. Polak, predsednik RGZC, ki je postavil vprašanje, če je trasa dokončna in ob tem izrazil mnenje RGZC in celjskega gospodarstva nasploh, da je izbrana trasa neprimerna in da si želijo traso na Arjo vas.
Odgovor Duhovnikove je bil, da je Primerjalna študija variant pokazala, da se je varianta na Šentrupert izkazala za najprimernejšo.
Predstavnika CI Braslovče sta tak odgovor zavrnila kot neustreznega in zavajajočega, saj je jasno, da pravilnik o pripravi primerjalnih študij variant ne določa niti metodologije vrednotenja, niti kazalnike, po katerih se presoja, in je njihov izbor prepuščen izdelovalcu študije. To pa dopušča možnost režiranega vrednotenja in posledično izbor variante, ki odgovarja "nekomu" - v tem primeru Mestni občini Velenje. Ta je izsiljevala izbor variante F2 in ni bila pripravljena sprejeti nobene od alternativ, čeprav je F2 iz več vidikov presoje slabša od njih.
Omenila sta potek preko strnjenih, melioriranih, namakalno opremljenih kmetijskih zemljišč in hmeljskihprometno neučinkovitost trase F2, ki ne poteka v smeri velikih dnevnih migracij Velenje – Arja vas – Celje / Ljubljana in posledično ekonomske neupravičenosti. nasadov,
Posebej sta opozorila, da je bilo vrednotenje izvedeno nestrokovno, saj ni bilo izvedeno ponderiranje kazalnikov ali katera od drugih metod, ki bi omogočila ločevanje bistvenih kazalnikov od manj bistvenih (primer: prečkanje tenis igrišča, gradnja treh predorov ali pozidava 100 ha kmetijskih zemljišč je bilo vrednoteno enakovredno).
Dodala sta, da so na to napako  opozarjali tudi revizorji, a jih niso upoštevali.
Na koncu sta dodala, da je zaradi navedenih dejstev revizija študije variant upravičena in da jo CIB tudi zahteva. 
Duhovnikova je odvrnila, da je težko uskladiti vse želje in da nikoli ne bomo našli variante, ki bi ustrezala vsem. Ker njen odgovor ni bil prepričljiv, jo je dopolnil Ficko, ki je rekel, da je ponderje težko določiti in da oni vedo, da je variante F2 ekonomsko najučinkovitejša, CIB pa, da je analizirala predvsem druge vidike - prostorske, okoljske, varstvene. Mimogrede: način, kako je ocenjena ekonomska upravičenost in drugi vidiki  in kateri sklepi so presenetljivi, je opisan v knjigi 3. razvojna os - Analiza vrednotenja tras.
Voditelj g. Stopar je pokomentiral  z besedami, da je navzočnost iniciativ vendarle potrebno podpreti, saj se od njih lahko veliko naučimo in vprašal goste, če CIB lahko zahteva revizijo študije. Odgovorili so, da revizija ni potrebna in podvomili v objektivnost revizorjev.
Odziv poslušalcev je bil vzpodbuden. Pristopilo je veliko posameznikov, ki so podprli argumente CIB.    

Še posebej nas je razveselila podpora in pozitiven odziv g. Godca, direktorja Direkcije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo.

Poročilo o pobudi za vmesno evalvacijo severnega dela 3. Razvojne osi.

Civilna iniviativa Braslovče je 18.5.2010 na državne organe naslovila pobudo za vmesno
evalvacijo postopka umeščanja severnega odseka 3. Razvojne osi med Velenjem in
avtocesto A1. Namen pobude za evalvacijo je bil preveriti skladnost s cilji 3RO, preveriti
skladnost z zavezujočimi državnimi akti in preveriti racionalnost rešitve z večih vidikov.

Izmed devetih naslovnikov so odgovore poslali iz štirih služb, od tega je bilo samo pismo
državnega sveta namenjeno podpori evalvacije, saj je bila sklicana seja na to temo.
Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 52. seji, dne
30. Junija 2010, obravnavala pobudo civilne iniciative Braslovče za vmesno evalvacijo
postopka umeščanja severnega odseka tretje razvoje osi med Velenjem in avtocesto A1.
Po mnenju civilne iniciative Braslovče varianta F2 ni ustrezna iz regionalnega vidika
(ne povezuje urbanih centrov v regiji Celja in Velenja), prometnega vidika (med vsemi
variantami je prav F2 prometno najmanj učinkovita in ne rešuje prometne obremenjenosti na
relaciji med Velenjem in Celjem), ekonomskega vidika (F2 je zaradi gradnje treh predorov
dražja za najmanj 140 mio evrov od variante F6), in trajnostnega vidika (trasa poteka preko
kmetijskih zemljišč 1. Kategorije).

Iniciativa naročniku in izvajalcu očita tudi, da študija podjetja Urbis o izboru najboljše
variante ni strokovna in temelji na neustrezni metodi vrednotenja variantnih rešitev.
Predstavniki iniciative so opozorili na neustrezno obtežitev kazalnikov, zaradi česar je
bilo onemogočeno ločevanje bistvenejših kazalnikov od manj bistvenih oziroma je bila
onemogočena ustrezna strokovna presoja. Očitek je bil podan tudi na neustrezen »rezultat«
vrednotenja, kateri je bil seštevek vseh vrednostnih točk (ocen).
Komisija je v sklepu predlagala, da Ministrstvo za okolje in prostor, ki vodi postopek priprave
državnega prostorskega načrta za gradnjo državne ceste med avtocesto A1 Šentilj - Koper
in mejo z Republiko Avstrijo, v sodelovanju z drugimi odgovornimi resorji, preuči očitke in
predloge Civilne iniciative Braslovče in se do njih pisno opredeli.

Sklep / komentar
Informiranje, upoštevanje oz. argumentirano soočenje z dejstvi, kjer se stališča vsebinsko
objektivizirajo, je nujni sestavni del umeščanja, zato je Civilna iniciativa Braslovče zadovoljna
s povabilom v Državni svet na izmenjavo mnenj.

Ni pa zadovoljna s podcenjevalnim pristopom javnih uslužbencev, ki z govorjenjem o
formalnih postopkih in optimizacijah zavračajo potrebnost celovite evalvacije tega velikega in
dragega javnega projekta. Organizirana javnost si zato želi pozitivnejši odnos do njihovega
delovanja, ker imajo iskreno željo po izboljšanju projekta za vse državljane.

Članek v Delu o hmeljiščih in avtocesti

V članku, ki je bil objavljen 22.7.2010 v Delu, je opisan potencialen škodljiv vpliv hitre ceste na kmetijstvo, če bi jo zgradili po trenutno predlaganem poteku.

Vredno branja.

CIB poziva k vmesni evalvaciji 3. razvojne osi

Image by Oecher via Flickr

Braslovče -  21. maj. Civilna iniciativa Braslovče številna ministrstva in druge vladne službe poziva k vmesni evalvaciji postopka umeščanja severnega odseka 3. razvojne osi med Velenjem in avtocesto A1. Pričakujejo, da bodo odgovorni na omenjenem odsek ponovno premislili, s katero traso bi dosegli najboljše učinke v delovanju regije.

Namen pobude je, da odgovorni potek trase preverijo v skladu s cilji 3RO, zavezujočimi državnimi akti in racionalnostjo rešitve  (hitrost izvedbe, ekonomsko upravičenost te trase in vpliv na javni dolg, vpliv na bodočo pozidavo...).

Po mnenju CIB je potek trase na relaciji Velenje - Šentrupert neustrezen, ne samo iz regionalnega stališča in prometne učinkovitosti, temveč je prav tako ekonomsko potraten, hkrati pa bo uničil tudi veliko strnjenih kmetijskih zemljišč.

V svojem stališču CIB želi poudariti, da je trasa povsem neskladna s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije, saj ne povezuje Celja in Velenja, ki ležita v isti regiji, s čimer bi se prometna učinkovitost med omenjenima dvema štajerskima središčema še dodatno zmanjšala. Prav tako je trasa ogromen investicijski zalogaj, saj je od drugih predlaganih poti dražja za kar 140 milijonov €. In nenazadnje, predvidena trasa uničuje prvovrstna kmetijska zemljišča v Savinjski dolini.

Ker novelacija Nacionalnega programa izgradnje avtocest še ni sprejeta, sredstva za izgradnjo pa še niso odobrena, je sedaj pravi čas za tehten razmislek, pri katerem je potrebno pozornost nameniti tudi javnemu prometu, ki ga ta trasa ne bi okrepila, možnosti dopolnjevanja cestnega in železniškega podsistema in krepitvi in ureditvi prometne politike na regionalnem razvoju, kar do sedaj ni bilo usklajeno. Trasa namreč zaobide večno problematiko dobre povezave med Celjem in Velenjem, ki bi vsekakor vplivala na večjo poenotenost te regije.

Pobudo podpirajo

·         Regionalna gospodarska zbornica Celje, ki je del Gospodarske zbornice Slovenije,

·         Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije,

·         Zveza civilnih iniciativ na severnem kraku 3. razvojne osi, 

·         Regionalna razvojna agencija Celje

·         Razvojna agencija Savinja, Žalec

·         Društvo Evalvatorjev Slovenije

·         Preboj društvo za trajnostni razvoj

·         Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije

V CIB-u upajo, da bo vmesna evalvacija obrodila sadove in da bodo odgovorni tehtno premislili argumente, ki so jih prejeli. V interesu vseh je, da bi se Slovenija čim bolj regionalno povezala, vendar pa je potrebno premisliti, kakšna bo ta povezava in kako bo to neposredno vplivalo na ljudi, ki v tem okolju živijo.

CIB predstavila svoje stališče o severnem delu 3. razvojne osi

Image by Bogomir Doringer via Flickr

Civilna iniciativa Braslovče je Regionalnim in občinskim odborom političnih strank predstavila svoje mnenje o severnem delu trase 3. razvojne osi med Velenjem in avtocesto A1. Potek trase na relaciji Velenje - Šentrupert je neustrezen, ne samo iz regionalnega stališča in prometne učinkovitosti, temveč je prav tako ekonomsko potraten, hkrati pa bo uničil tudi veliko strnjenih kmetijskih zemljišč. 

V svojem stališču CIB želi poudariti, da je trasa povsem neskladna s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije, saj ne povezuje Celja in Velenja, ki ležita v isti regiji, s čimer se prometna učinkovitost med omenjenima dvema štajerskima središčema ne bi izboljšala. Prav tako je trasa ogromen investicijski zalogaj, saj je od drugih predlaganih poti dražja za kar 140 mio €. In nenazadnje, predvidena trasa uničuje prvovrstna kmetijska zemljišča v samem osrčju Savinjske doline, po katerih je ta dolina poznana tudi izven meja Slovenije.

Glede na to, da novelacija Nacionalnega programa izgradnje avtocest še ni sprejeta, sredstva za izgradnjo pa še niso odobrena, je sedaj pravi čas za tehten razmislek, pri katerem je potrebno pozornost nameniti tudi javnemu prometu, ki ga ta trasa ne bi okrepila, možnosti dopolnjevanja cestnega in železniškega podsistema in krepitvi in ureditvi prometne politike na regionalnem razvoju, kar do sedaj ni bilo usklajeno. Trasa namreč zaobide večno problematiko dobre povezave med Celjem in Velenjem, ki bi vsekakor vplivala na večjo poenotenost te regije.

Bodo stranke oblikovale svoja stališča do te trase in nove prometne infrastrukture? Ali bo ravno ta trasa odločila, komu nameniti glas na volitvah v Spodnji Savinjski dolini, pa bomo videli na volitvah.

Temeljna načela ZPNačrt

Med temeljnimi načeli, ki jih je v procesu prostorskega načrtovanja potrebno upoštevati ZPNačrt navaja:

• Načelo trajnostnega prostorskega razvoja: zagotavlja se z usklajevanjem razvojnih potreb z varstvenimi zahtevami v prostoru tako, da se dosega racionalna raba prostora za posamezne dejavnosti.
• Načelo javnosti: omogočeno mora biti izražanje interesov, mnenj in pobud vseh zainteresiranih ter zagotovljeno obveščanje o postopkih priprave prostorskih aktov in v teh postopkih tudi sodelovati s in podobno.
• Načelo usmerjanja prostorskega razvoja naselij: prostorski razvoj se usmerja in načrtuje na prostih, degradiranih in nezadostno izkoriščenih površinah znotraj obstoječih naselij; prenova ima prednost pred novogradnjo; z razvojem naselij se ne sme slabšati kakovosti življenjskega okolja, v čim večji meri se morajo ohranjati zelene površine naselja; širitev naselja je dopustna le, če znotraj obstoječega naselja nadaljnji prostorski razvoj ni možen; širitev naselja se prvenstveno usmerja na zemljišča, ki so z vidika trajnostne rabe naravnih virov, ohranjanja najboljših kmetijskih zemljišč, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine manj pomembna in so funkcionalno povezana z obstoječim naseljem.
• Načelo prevlade javnega interesa: pristojni državni in občinski organi morajo upoštevati tako javni kot zasebni interes ter ju v skladu s cilji prostorskega načrtovanja med seboj skrbno pretehtati, pri čemer zasebni interes ne sme škodovati javnemu.
• Načelo ohranjanja prepoznavnih značilnosti prostora: potrebno je upoštevati vrednote in prepoznavnost obstoječih naravnih, grajenih in drugače ustvarjenih struktur, ki sooblikujejo identiteto prostora in določajo njegove značilnosti.
• Načelo vključevanja varstva kulturne dediščine: pri načrtovanju in usmerjanju naj se ohranjajo in prenavljajo območja in objekti obstoječe kulturne dediščine, posebej še naselbinske dediščine.
• Načelo strokovnosti: prostorski akti morajo temeljiti na strokovnih dognanjih o lastnostih in zmogljivostih prostora ter biti pripravljeni skladno s strokovnimi metodami prostorskega načrtovanja ter kakovostnega urbanističnega, arhitekturnega in krajinskega načrtovanja.

Ugotavljamo, da načela niso bila upoštevana, ker je predlagan rezultat celo v nasprotju z nekaterimi.

Javne avtoceste, javno naročanje in javne finance

Na naslovu http://razgledi.net/2009/03/17/korosci-belokranjci-notranjci-avtoceste-si-lahko-narisete/ je članek Darje Kocbek, ki govori o zgodovini Nacionalnega programa izgradnje avtocest. Povod za članek pa je revizijsko poročilo Računskega sodišča o avtocestem programu in šentviškem predoru. Članek je star že eno leto, a je še vedno aktualen.

Priporočamo branje!

Vrednotenje državnih prometnih posegov z vidika lokalne koristnosti

Image via Wikipedia

Inštitut za politike prostora in društvo Preboj vabita na delavnico z naslovom "Vrednotenje državnih prometnih posegov z vidika lokalne koristnosti", ki bo v četrtek 11. marca 2010, ob 13. uri v Avditoriju Centra Evropa, Dalmatinova 4, Ljubljana.

Državni infrastrukturni prometni projekti so po naravi velikega obsega in so načrtovani od zgoraj navzdol. Pri njihovi izvedbi zato pogosto pride do nasprotovanje lokalnega prebivalstva. Namen delavnice je preveriti vsebinske razloge za nasprotovanje lokalnega prebivalstva. Ali bi lahko načrtovanje in izvedljivost državnih projektov izboljšali z ustreznim načinom vrednotenja državnih projektov z vidika lokalne koristnosti? Ali bi lahko pridobili orodje, s katerim bi ločevali različne motive nasprotovanja lokalnega prebivalstva? Je participacija javnosti samo ovira ali tudi priložnost? Več o delavnici v priponki.

Vljudno vabljeni!


Dodatne informacije:
Inštitut za politike prostora, Tržaška 2, 1000 Ljubljana, Aidan Cerar, Marko Peterlin
Telefon: 0590 63 682, E-pošta: ipop@ipop.si 
Preboj, društvo za trajnostni razvoj, Urban Jeriha, E-pošta: urban.jeriha@gmail.com

Čista lopata na železniških tirih

Image by Etherhill via Flickr

Na spletni strani Razgledi piše avtor Aleš Lunder o Čisti lopati na železniških tirih. Zanimivo branje.
Omenjena sta tudi DARS in DRSC, predvsem pa je pomemben sklep zapisa:

"Lepo bi bilo, če bi ministrstvo za promet delovalo profesionalno in bi denar, ki je na razpolago, porabilo kar se da smotrno."

Intervju z županom Markom Balantom na TV Celje

18. januarja 2010 je bil na TV Celje intervju z braslovškim županom Markom Balantom.
Bilo je tudi vprašanje glede hitre ceste 3. razvojne osi. Župan je rekel, da upa, da civilna iniciativa ni prenehala z aktivnostmi. Zagovarjal je sklep občinskega sveta in kritiziral traso. Rekel je, da država ne bo mogla mimo volja občanov.

Županovo javno podporo našim aktivnostim pozdravljamo.

Civilna družba je uspela

Peter Štrovs v članku o NUK2 piše:
"Danes, ko je kritiziranje oblasti izjemno popularen hobi, bom jaz našo Vlado, na čelu z ministrom Golobičem, hvalil. Na 60. seji, točno za Božič, je oblast Slovence nagradila z eno modrejših odločitev, ki pa je po krivici ostala skoraj prezrta. Odločitev, da se razvežejo vse pogodbe in aneksi v zvezi z načrtovanjem nove Narodne in univerzitetne knjižnice, ki jih je MVZT sklenilo z avtorjem Markom Mušičem, Ateljejem Marko Mušič d.o.o. in IBE d.d., da se začne pripravljati nov natečaj za arhitekturno rešitev in da se primerno spremeni Zakon o izgradnji NUK.
Ja, Vlada je ustavila Mušičev projekt. Civilna družba je zmagala! NUK 2 se odmisli, začne se na novo, z ničle." Preberi cel članek.

Z odločnostjo in dobro voljo se očitno lahko spremeni tudi zakone, kaj šele sporne in pred volitvami izsiljene sklepe vlade. Revizijo tega spornega sklepa smo že pred časom zahtevali.

Civilna iniciativa Braslovče se zavzema za:

• Ponovno vrednotenje poteka avtocestne trase v Savinjski dolini s strani Ministrstva za okolje in prostor
  
• Ohranitev najbolj kvalitetnih kmetijskih zemljišč v Sloveniji v zahodni Savinjski dolini
  
• Prometno učinkovito avtocestno povezavo na tem področju