Saturday, 22 December 2007

Gradivo CISD za javno predstavitev 20. decembra 2007

Civilna iniciativa Šaleške doline - CISD nadaljuje boj za sprejemljivo traso. Tu je gradivo, ki so ga pripravili ob nedavni predstavitvi hitre ceste. Obiščite njihovo spletno stran na http://www.cisd.si

VSEM PREBIVALCEM ŠALEŠKE DOLINE

Državni organi Republike Slovenije ob podpori aktualne oblasti Mestne občine Velenje poizkušajo z umestitvijo predlagane trase hitre ceste skozi Šaleško dolino še nadalje degradirati našo dolino, uničevati naše življenjsko okolje, zrak in zdravje prebivalcev. Predlagana trasa s tranzitom preko 20.000 vozil dnevno bo zagrenila življenje ne samo nam, ampak še generacijam naših potomcev, saj je to nepopravljiva investicija.

UPRIMO SE TAKŠNI PRIHODNOSTI!

Vendar pa nismo proti razvoju in se zavedamo potrebe po posodobitvi prometa.

Predlog državnih načrtovalcev je ekonomsko, politično in tehnično neizvedljiv. Slovenija v prihodnjih dvajsetih letih ne bo zbrala sredstev za takšno investicijo. Projektu nasprotuje večina prebivalstva ob trasi, neizvedljiv pa je tudi po tehnični plati.

ZATO PREDLAGAMO URESNIČENJE ENOSTAVNEJŠEGA IN CENEJŠEGA PROJEKTA REŠITVE CESTNIH NAVEZAV IZ ŠALEŠKE DOLINE - TO JE POSODOBITVE OBSTOJEČIH CESTNIH POVEZAV Z AVTOCESTO ŠENTILJ-KOPER.

1. Sedanjo cestno povezavo Velenje – Arja vas je možno razširiti v štiripasovnico in s tem rešiti prometno povezavo tako s Celjem kot priključek na avtocesto.

2. Šaleško magistralo od vasi Gorenje je možno posodobiti do Šentruperta in urediti obvoznice mimo vseh naselij ob trasi.

3. Izdelati je možno novo cestno povezavo Velenje - Polzela in razbremeniti obstoječe cestne povezave do avtoceste.

4. Tranzitni promet skozi Velenje se preusmeri na obvoznico v tunel pod Radojčem (vrh vinsko gorskega klanca – Vegrad) .

5. Nadaljevanje prometne povezave proti Koroški je možno posodobiti po obstoječi trasi.

6. Za razbremenitev mesta se posodobi in z novimi odseki dopolni povezava Hartl – jašek Škale – predor Konovo - Interspar.

7. Zgradi se cesta v Škale med Velenjskim in Škalskim jezerom.

SAMO TAKŠNA REŠITEV POMENI TRETJO RAZVOJNO OS, SAJ GRE ZA REALNO STOPNJO REGIONALNEGA POVEZOVANJA, KI JE V PRIMERJAVI S HITRO CESTO LAHKO REALIZIRANA V ZELO KRATKEM ČASU IN Z REALNIMI VIRI FINANCIRANJA.

PODPRITE JO !


ALPSKA KONVENCIJA

Konvencija o varstvu Alp je mednarodni okvirni sporazum o varstvu naravne dediščine in podpiranju trajnostnega razvoja v Alpah, ki so ga sklenile Avstrija, Švica, Nemčija, Francija, Italija, Liechtenstein, Monaco in Slovenija ter Evropska skupnost. Veljati je začela leta 1995, uporablja pa se v celotnem alpskem prostoru – cca 190.000 km2. Pri nas velja v delu severne in zahodne Slovenije, kar je razvidno iz spodnjega zemljevida.





V okviru Alpske konvencije države pogodbenice sklepajo ločene meddržavne dogovore – PROTOKOLE, ki vsebujejo pravila za uveljavitev ciljev za posamezne dejavnosti. Doslej je bilo sklenjenih 10 protokolov, od katerih sta za gradnjo prometnic pomembna predvsem:

Protokol Prostorsko načrtovanje in trajnostni razvoj, ki ga je Slovenija podpisala 20.12.1994, veljati pa je začel 28.4.2004 in

Protokol Promet, ki ga je Slovenija podpisala 6.8.2002, veljati pa je začel 28.4.2004

Protokol Promet (v 3. členu CILJI) navaja zmanjšanje obremenitev in tveganj na mero, ki je sprejemljiva za ljudi, živali in rastline kot tudi za njihove življenjske prostore. Kot ukrep navaja preusmeritev prometa, zlasti tovornega, na železnico.

Nadalje (v 11.členu Cestni promet) navaja:

1. Pogodbenice se odpovedujejo gradnji novih cest višjega reda za čez alpski promet.

2. Cestni projekt višjega reda za znotraj alpski promet se lahko udejanji le takrat, če:

a. je moč z ustreznimi preventivnimi in kompenzacijskimi ukrepi na osnovi rezultata presoje vplivov na okolje doseči cilje določene v črki j 2. odstavka 2. člena Alpske konvencije, ki so (besedilo iz črke j 2. odstavka 2.člena Alpske konvencije):

zmanjševanja obremenitve in nevarnosti v prometu čez Alpe in znotraj njih do mere, ki je znosna človeku, živalim, rastlinam ter njihovim življenjskim prostorom. To se med drugim doseže s povečano prestavitvijo prometa, predvsem tovornega prometa na železnico ter z ustvarjanjem primernih infrastruktur in trgu prilagojenih spodbud brez narodnostne diskriminacije in

b. potreb po prevoznih zmogljivostih ni moč zadovoljiti z boljšo izkoriščenostjo obstoječih cestnih in železniških zmogljivosti, z rekonstrukcijo ali novogradnjo železniških in plovnih infrastruktur ter z izboljšanjem kombiniranega prometa kot tudi z nadaljnjimi prometno-organizacijskimi ukrepi in

c. je presoja smotrnosti pokazala, da je projekt ekonomičen, da obvlada tveganja in da je rezultat presoje vplivov na okolje pozitiven in

d. se upoštevajo plani/programi urejanja prostora in trajnostni razvoj.

3. Zaradi geografskih razmer in poselitvene strukture alpskega prostora, ki vedno ne dovoljuje učinkovitih prometnih povezav s sredstvi javnega prometa, priznavajo pogodbenice v teh odročnih območjih vendarle potrebo po vzpostavitvi in vzdrževanju zadostnih prometnih infrastruktur za funkcionalni individualen promet.

ALI IN KAKO SO ODGOVORNI UPOŠTEVALI ZAVEZE IZ ALPSKE KONVENCIJE IN PROTOKOLOV PRI NAČRTOVANJU TRASE HITRE CESTE 3. RAZVOJNE OSI?

Tuesday, 11 December 2007

Thursday, 6 December 2007

Trasa ne sme rušiti naselij in uničevati okolja
Civilna iniciativa Šaleške doline objavila odprto pismo nosilcem gospodarskopolitičnega in družbenega življenja, "prebudili" so se tudi v Šmartnem ob Paki

"Čeprav se je v delu javnosti ustvarila slika, kot da gre za skupino ljudi, ki nasprotuje razvoju in tretji razvojni osi, moramo povedati, da predstavljamo vse krajane vzdolž predlagane trase, ki ne želijo nič drugega, kakor da jim hitra cesta ne bi v celoti onemogočila življenja v krajih, kjer živijo," so v odprtem pismu najodgovornejšim nosilcem gospodarskopolitičnega in družbenega življenja Šaleške doline zapisali člani Civilne iniciative Šaleške doline. V tem času, ko je po prvih obravnavah predvidene trase tretje razvojne osi zavladalo v Šaleški in Savinjski dolini nekakšno zatišje, je to novo opozorilo načrtovalcem trase k novemu premisleku. Oglasili so se tudi občani v Šmartnem ob Paki. Ta občina je sicer sprejela načelno soglasje k predvideni trasi, vendar je skupina občanov prejšnji teden ustanovila civilno iniciativo, ki nasprotuje predvideni trasi skozi to občino.

50-let žrtvovanja za energijo

V Civilni iniciativi Šaleške doline vztrajajo, da je predložena trasa v celoti neustrezno umeščena v prostor in je okolju in ljudem neprijazna. Zato zahtevajo, da morajo načrtovalci upoštevati stališča krajanov vseh krajevnih skupnosti, po katerih bi trasa potekala, ne sme ustvarjati novih nasprotij med ljudmi in krajevnimi skupnostmi. Menijo, da mora največji del trase potekati po tunelih in vkopih in mora biti primerno oddaljena od naselij in zaselkov, ne sme biti moteča za tamkajšnje prebivalstvo. Zato se mora izogibati rudarskim ugrezninam. "Menimo, da si je Šaleška dolina z dosedanjim 50-letnim žrtvovanjem, vse za potrebe slovenske energije, zaslužila pokritje dodatnih stroškov priprave terena za takšne rešitve," so zapisali v pismu in še, da mora biti poleg gospodarskega učinka, ki ga od hitre ceste pričakuje gospodarstvo Šaleške doline, prisotna tudi vpetost hitre ceste v turistični razvoj doline. Ob upoštevanju njihovih predlogov, so zapisali, ne bo treba rušiti stanovanjskih in gospodarskih objektov, manj bo viaduktov, več neokrnjene narave. Civilna iniciativa od ministrstva za okolje in prostor tudi pričakuje jasno in nedvoumno pojasnilo o načrtih Avstrije o možnostih nadaljevanja ceste tretje razvoje osi od Holmca dalje proti severu.

Šmartno ob Paki: "Kitajski zid"

Člani civilne iniciative v Šmartnem ob Paki pa opozarjajo, da o tako pomembni zadevi ni bilo zborov vaških skupnosti, da bi ljudje lahko izrazili svoja mnenja, več kot 300 podpisov občanov pa kaže, da še zdaleč ni res, da se ljudje s predvideno traso strinjajo. Med več pripombami na predvideno traso je za člane civilne iniciative najpomembneje, da bodo izgubili deset odstotkov površine občine, ogrozili podtalnico, trasa je nesprejemljiva tudi z naravovarstvenih in turističnih pogledov, ponovili so tudi, da bi ob taki ureditvi, kot so jo predlagali načrtovalci, v Šmartnem ob Paki postavili "Kitajski zid".

FRANC KRAMER

Tuesday, 4 December 2007

Članka v Delu, 4.12.2007


Članka o 3. razvojni osi iz časopisa Delo, 4.12.2007. Klikni sliko za večji prikaz.