Odprto pismo Vladi Republike Slovenije – predlog varčevanja

A 1 Euro coin (Slovenia design) (Photo credit: Wikipedia)
V času, ko vladna stran in sindikati iščejo pot do socialnega sporazuma in varčevalnih ukrepov, da bi država znala najti pot iz krize, kar bi si vsi iskreno želeli, je potrebno opozoriti, da obstajajo konkretne rešitve, ki bi jih v luči varčevanja morali sprejeti in nikakor ne spregledati.


Ena takšnih rešitev in velik prihranek je takojšnja prekinitev priprav izdelave dokumentacije za odsek hitre ceste 3. razvojne osi od Velenja do Šentruperta v Savinjski dolini, ki bi ob izgradnji postal najdražji odsek hitre ceste zgrajen v Sloveniji.


Po podatkih projektanta (sestanek na Ministrstvu za okolje in prostor, april 2011) je izračunan strošek samo 14 kilometrskega odseka F2-2 med Velenjem in Šentrupertom 380 milijonov EUR! Po neuradnih podatki, ki smo jih uspeli pridobiti od nekaterih zaskrbljenih gradbenih strokovnjakov in DARS-a, pa bi odsek s stroški financiranja stal najmanj okoli 480 milijonov. V ta znesek ni vštet pravi strošek kmetijske infrastrukture in zemljišč, dodatni pas na strmih vzponih in drugi, sedaj še skriti stroški. Ocena odseka Velenje - Šentrupert v začetni fazi načrtovanja je bil 198 milijonov EUR. Bolj kot to, kateri znesek je točen, je jasno dejstvo, da bi v primeru predlaganega odseka za tekoči kilometer plačali med 27 in 34 milijoni EUR - štiri oz. petkrat več kot do sedaj znaša cena povprečnega kilometra hitre ceste v Sloveniji (7,5 mio)! Tako neracionalnih 'gradbenih podvigov' si ni možno privoščiti v letih gospodarske konjunkture , kaj šele sedaj, ko je potrebno proračunska sredstva porabiti - tako nam dopovedujejo - zelo varčno in učinkovito.


Povejmo, da so bile na odseku od Velenja do avtoceste A1 (Šentilj – Koper) v presoji še druge variante, vse cenejše za najmanj 200 mio., kot npr. varianta Velenje – Grušovlje (ocenjena na 144 mio). Politika se je odločila za najdražjo povezavo. Stroka bo preglasovana.


Da varianta F2-2 poteka po najboljših kmetijskih zemljiščih Slovenije in da se varianta ob tem povsem odmika od največjih prometnih tokov, ki potekajo v smeri proti Arji vasi in naprej proti Celju, je znano. Dodamo naj še ugotovitev podjetja, ki je pripravilo uradno prometno študijo in ki pravi, da bi bilo potrebno kljub izgradnji hitre ceste F2-2 zaradi njene prometne neučinkovitosti, že leta 2030 začeti graditi še dvopasovnico Velenje – Arja vas Torej bi imeli dve hitri cesti na enem odseku, dvojne stroške izgradnje in vzdrževanja in za vedno dva spomenika norosti, da bi se jima lahko klanjali.


Da je predlagana varianta F2-2 od Velenja do Šentruperta je že sama po sebi ekonomsko neupravičena, pritrjuje tudi dejstvo, da se cesta zaradi premalo dnevnega prometa ne bi zmogla sama odplačevati s cestninjenjem. To pomeni, da pri tem ne moremo računati na zasebnega »rešitelja«, ki bi bil pripravljen vstopiti v javno-zasebno partnerstvo in zgraditi drago cesto F2-2 na Šentrupert, ali na evropski denar. Tako potratno gradnjo avtocest, kot smo si jo privoščili v Sloveniji, je možno izvesti samo z zadolževanjem in na hrbtih davkoplačevalcev. Vlagateljev takšno 'vlaganje' niti najmanj ne zanima.


Sprašujemo, zakaj Vlada RS ne upošteva teh dejstev, ki jih je potrdila stroka; zakaj nadaljuje pripravo dokumentacije za odsek, ki je plod lobiranja politike iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Zakaj? Zahtevamo odgovore! Še posebej jih zahtevamo po tem, ko smo časopisju lahko prebrali o imenih tistih, ki so vmešani v promet z zemljišč na trasi.


Kako naj državljani ob takem razsipništvu in netransparentni porabi proračunskih sredstev razumemo napovedane varčevalne ukrepe Vlade RS? Ta bi po eni strani klestila pri otrocih v vrtcih in šolah, malicah, družinah, iskala krivca v javnih uslužbencih, … po drugi strani pa podpirala izgradnjo najdražjega odseka hitre ceste? Mar res ni med izbranci ljudstva pokončnega človeka, ki bi zmogel in si upal reči STOP? Smo (ste?) v Sloveniji popolnoma izgubili kompas?


Vlada RS naj nemudoma pristopi k iskanju takšne povezave Velenja z AC Ljubljana-Celje, ki bo učinkovit, stroškovno vzdržna in ne bo imela tako hudih posledic za prostor, kmetijstvo in okolje.


Jure Radišek,
za Civilno iniciativo Braslovče