V zadnjih letih država v železnice vendarle vlaga precej velike zneske.
Ampak zgodbe z avtocestami kljub dokončanju avtocestnega križa kar ni konec. Pojavljajo se vedno novi projekti, ki se vsi prikazujejo kot nujni. Številni naši prometni sistemi so izrazito poddimenzionirani. Edini sistem, ki je pri nas izrazito predimenzioniran, pa je naš avtocestni sistem. In nihče se iz tega ne nauči preproste resnice – bolj ko dodajaš kapacitete, bolj narašča uporaba sistema. Temu pojavu pravim spirala avtocestnega križa. Zastoji se ne rešujejo z gradnjo novih zmogljivosti tam, kjer so te že tako izrazito nadpovprečne. To je približno tako, kot če bi se proti debelosti borili z nakupom širših hlač.
Širitev ljubljanske obvoznice pride v poštev kot skrajni ukrep, potem ko se izvedejo vsi drugi ukrepi. Obstaja cel kup ukrepov za upravljanje mobilnosti, ki lahko omilijo gnečo na cestah. Mi pa želimo zgolj širiti ceste ali graditi nove. In nihče se ne sprašuje o smiselnosti takšne porabe denarja. Ni bilo razprave o smiselnosti investicije v drugo cev karavanškega predora, ni bilo finančne razprave o smiselnosti tretje razvojne osi.
Kdaj ste se nazadnje peljali v Velenje?Pred kratkim.
In vam cesta med Arjo vasjo in Velenjem ni povzročala tesnobnih občutkov?Peljal sem se po drugi poti. Ne pravimo, da tretje osi ne potrebujemo. Cesta je vsekakor potrebna prenove. Stališče CIPRE je že od leta 2006 enako – Koroška, Bela krajina, Posočje, Kočevska ipd. seveda potrebujejo kakovostno prometno povezavo. To je pravzaprav razlog več za opustitev naložbe v širitev ljubljanske obvoznice. Vendar – ali Koroška potrebuje novo avtocesto? Gotovo ne. V Evropi obstaja tisoč in en primer, kjer bistveno večji kraji z večjimi prometnimi tokovi zadovoljujejo prometne potrebe s hitrimi cestami. Ali bo ob gradnji nove ceste hkrati poskrbljeno tudi za boljši in učinkovitejši javni prevoz? Zakaj nihče ne govori o gradnji železnice, ki smo jo nekoč že imeli? Državni dokumenti na deklarativni ravni obljubljajo uravnotežen razvoj vseh treh segmentov. V realnosti pa se pogovarjamo izključno o gradnji novih cest.
To naj bi bilo jamstvo razvoja.
Histerija glede tretje razvojne osi je po mojem mnenju vrhunec dosegla z ustanovitvijo mladinske pobude v podporo gradnji. Ne poznam še kakšnega primera v razvitem delu Evrope, da bi se mladi organizirali in zahtevali avtocesto, inovacijo iz 30. let 20. stoletja. Zamisel, da bo avtocesta prinesla razvoj, je zgrešena. Avtocesta bo požrla na stotine milijonov evrov, razvoj pa bi lahko prinesla tudi drugače izboljšana prometna povezava, ki bi bila cenejša in bi manj obremenila okolje. Pri tretji razvojni osi obstaja še en pomemben dejavnik. Če nam česa v Sloveniji primanjkuje, nam primanjkuje rodovitne zemlje. Graditi cesto po prvovrstnih kmetijskih zemljiščih je skrajna neumnost. Po našem mnenju bi lahko brez večjih težav nadgradili obstoječo traso ceste.
Skratka, nove ceste ponekod vendarle potrebujemo?
Da. Bela krajina denimo nujno potrebuje boljšo prometno povezavo. Za Slovenijo bi bil v tem trenutku precej pomembnejši predor pod Gorjanci kot pa druga cev karavanškega predora, ki jo trenutno gradijo s tako ihto. Lahko je sicer res, da nas h gradnji silijo evropske zaveze, a dinamiko gradnje bi si vendarle lahko prikrojili v skladu z našimi interesi, ne pa interesi tujih dopustnikov v počitniških mesecih. Dolgoročno bi Sloveniji precej bolj kot druga cev karavanškega predora koristil tudi predor pod Vršičem, ki bi povezal zgornje Posočje z osrednjo Slovenijo. Predora pod Gorjanci in pod Vršičem bi povezala slovenske pokrajine, ki so prometno zapostavljene in potrebujejo kakovostno povezavo z osrednjo Slovenijo. Karavanke so že danes lepo prehodne in bi druga cev lahko malo počakala. Javne razprave o tem pa ni in ni. Ko gre za avtoceste, smo slepi in gluhi.
Kdor podpira razmišljanje dr. Mateja Ogrina, naj pritisne gumb Podpiram.
Objavljamo smo pismo državljanom, kjer v strnjenem pregledu argumentiramo, zakaj je trasa tretje razvojne osi med Velenjem in Šentrupertom še vedno nesprejemljiva.
Posts
