Foto: Aleš Černivec, Delo |
Nelagodje je najbrž občutje mnogih, ki spremljamo napovedi o novi tovarni avstrijskega podjetja Magne Steyr v občini Hoče - Slivnica. Videti je, kot da sta država Slovenija in lokalna skupnost postavljeni pred hudo zadrego: če ne bo dovoljenja za pozidavo zemljišča za novo tovarno, ne bo 3000 novih delovnih mest. Delovna mesta zares krvavo potrebujemo. Pozidava prvovrstnega kmetijskega zemljišča, kakršnih je v Sloveniji razmeroma malo in jih zato še posebno, tudi z Ustavo Republike Slovenije, varujemo, pa je huda izguba tudi za lokalno skupnost. (...)
Kmetijska pridelava ekonomsko ne more tekmovati za zemljišča z drugimi dejavnostmi, ki ustvarjajo bistveno več dohodka po enoti površine, na primer stanovanjska pozidava ali pozidavo za trgovino, promet, industrijo. (...)Zgornje navedbe močno spominjajo na odločanje o poteku 3. razvojne osi med Velenjem in avtocesto A1. So tudi del enakih postopkov.
Odločamo se za tisto lokacijo, na kateri so vplivi (škode) na intrinzičnih kakovostih zemljišč najmanjše in na katerih bodo hkrati najmanjši tudi stroški vlagatelja v novo dejavnost. V krajinskem načrtovanju je ta postopek znan že od 60. let prejšnjega stoletja. Je tudi v jedru splošno razširjenega okoljevarstvenega orodja – presoje vplivov na okolje.
Sedaj imamo v razpravi eno samo lokacijsko možnost, in to vodi vso razpravo o tem, kako se odločiti, v slepo ulico. To je seveda problem prostorskega načrtovanja, ki smo ga, in to se vse očitneje razkriva, povsem razgradili v novi državi. In to se nam je zgodilo potem, ko smo v letih 1984 in 1985 vpeljali v slovensko prostorsko zakonodajo mehanizme za optimizacijo odločitev o rabi prostora ob upoštevanju intrinzičnih kakovosti zemljišč ter hkrati interesov gospodarstva in družbenih skupnosti, vključno z lokalnimi interesi. (...)
Cel članek preberite tukaj: https://www.dnevnik.si/1042757671
Kdor podpira Združene CI, naj pritisne gumb Podpiram.