Thursday, 24 February 2011

Sunday, 13 February 2011

Interno gradivo CIB: Poročilo o izboru trase hitre ceste na relaciji Velenje - AC A1


Objavljamo interno gradivo CIB za sestanek s predsednikom računskega sodišča,  vodjo kabineta predsednika računskega sodišča, in ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Sestanek je bil 11.2.2011 v Braslovčah.

Povzetek vsebine:
Predlagana zahodna varianta F2-2 (januar 2011) od Velenja-jug do priključka na AC-A1 v Šentrupertu v Savinjski dolini je neustrezna iz več vidikov:
  1. ker je ekonomsko neupravičena, saj cena zanjo (13,97 km) znaša 486 mio EUR, alternativne variante pa so za 300 mio EUR cenejše. Investicija se zaradi premajhnega prometa ne bo odplačevala s cestnino.
  2. ker je prometno neučinkovita, saj ne poteka na relaciji največjih prometnih obremenitev, ki na tem območju potekajo na relaciji Arja vas – Velenje (18.000 vozil).
  3. ker večinoma poteka po najboljših kmetijskih zemljiščih v uporabi in uniči največ kmetijskih zemljišč (77,6 ha) izmed vseh predlaganih variant na tem odseku. Za pridelavo hrane pa bi zaradi onesnaženja bilo onesposobljenih najmanj 100 ha zemljišč.
  4. ker je bila v prvi študiji variant F2 odsvetovana, v naknadno izvedeni primerjalni študiji variant za izbor najprimernejše variante, ki jo je izdelalo podjetje Urbis d.o.o., pa v naprej favorizirana in temu primerno tudi vrednotena, druge, boljše in učinkovitejše variante pa namerno prezrte in slabše vrednotene.


Izrazite podporo s pritiskom na gumb Podpiram.
Enhanced by Zemanta

Friday, 11 February 2011

Sestanek z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in predsednikom računskega sodišča

Člani civilne iniciative Braslovče smo 11. 02. 2011 na sestanku v Braslovčah ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejanu Židanu in predsedniku računskega sodišča dr. Igorju Šoltesu predstavili argumente proti predlagani zahodni varianti hitre ceste od Šentruperta do Velenja.

»Poudarjamo, da po dosegljivih podatkih, virih in informacijah ni racionalnih razlogov za izbiro zahodne variante: ŠentrupertVelenje. Tak izbor bi namreč pomenil, da bi bilo potrebno za slabih 14 km dolg odsek odšteti 486 milijonov evrov, kar ja za 300 milijonov več od alternativnih vzhodnih variant: Velenje – Gotovlje ali Velenje – Arja vas. Zahodna varianta ne bi bila samo pretirano draga, pač pa tudi prometno neučinkovita, saj največji prometni tokovi s skoraj 20.000 vozili dnevno potekajo na relaciji Velenje – Arja vas in naprej proti Žalcu in Celju. Precej manjši delež pa proti Ljubljani, kar je razvidno iz prometnih obremenitev Direkcije RS za ceste. Obenem se prebivalci Savinske doline, poznane po pridelavi hmelja, zavedamo, da bi predlagana zahodna varianta kmetijstvu odvzela 77 ha kmetijskih zemljišč, iz funkcije pridelave kvalitetne hrane pa bi izpadla še tista zemljišča, ki bi bila v ožjem vplivnem območju hitre ceste, skupno torej več kot 100 ha«.

Dr. Borut Vrščaj iz Kmetijskega inštituta RS je dodal, da so kmetijska zemljišča na območju »rezerviranim« za hitro cesto skozi občino Braslovče, Polzelo in Šmartno ob Paki med najkvalitetnejšimi v državi in da je takšno umeščanje hitre ceste v izrazito kmetijski prostor primer neracionalne, nespametne in potrošniške rabe prostora.

Prav slednji argument je najbolj zanimal kmetijskega ministra, ki je po današnjem srečanju s predstavniki Civilne iniciative Braslovče povedal, da bo okoljskega ministra Roka Žarnića pozval k poglobitvi v projekt izgradnje odseka državne ceste od Velenja do Šentruperta. Čudi ga namreč, da se podatki o napovedanih izgubljenih kmetijskih zemljiščih močno razlikujejo, saj so načrtovalci hitre ceste z ministrstva za okolje in prostor ocenili, da bo trasa uničila le slabih 20 ha teh zemljišč.

Podatki civilne iniciative so presenetili tudi predsednika računskega sodišča. Ta zato ne izključuje možnosti revizije izbire variant in podpira predlog ministra Židana, da odgovorni na Ministrstvu za okolje in prostor ponovno presodijo o smiselnosti izbire variante na Šentrupert.

Zaključujemo s pozivom: »Savinjčani se dobro zavedamo prave cene teh zemljišč, ki so nam stoletja dajala hrano in na to opozarjamo v času, ko se že soočamo s prvimi znaki pomanjkanja kvalitetne domače hrane. Zeleno dolino, dolino hmelja – zelenega zlata, dolino kmetijstva – pravega prostorskega kapitala tega območja želimo ohraniti takšno kot je in predvsem si želimo, da bi nas Republika Slovenija pri tem podprla.

 Če podpirate civilno iniciativo Braslovče, pritisnite gumb Podpiram.

Tuesday, 8 February 2011

Rezervacije v zemljiški knjigi

Predstavljamo okvirno traso predloga 3. razvojne osi med Velenjem in avtocesto A1.
Spomnimo: Civilna iniciativa Braslovče tej trasi nasprotuje, ker je zelo draga, prometno neučinkovita, regionalno neupravičena in izmed vseh variant trajno uniči največ kmetijskih zemljišč.












Če podpirate trud CIB za ustreznejši izbor trase, kliknite gumb Podpiram.