Image via WikipediaPredlog Zakona o umeščanju prometne, energetske in vodne infrastrukture prinaša precejšnje novosti tudi glede postopkov prisilnega pridobivanja zemljišč (razlastitve, služnosti...) in posledično tudi postopek plačila odškodnine razlaščencem.
Ker je država ugotovila, da je pri cenilcih nepremičnin, ki morajo vsi upoštevati mednarodne standarde (ki pa ne vsebujejo enotnega „recepta“) prišlo pri ocenjevanju vrednosti nepremičnin pri ocenitvi iste nepremičnine do odstopanj, želijo z novimi določili ta subjektivni pristop „objektivizirati“.
Nihče ne bi svoje nepremičnine prodal za ceno, ki smo jo državljani dobili z obvestilom GURSA za potrebe množičnega vrednotenja. Zakon sicer to predvideva za osnovo, pri čemer daje možnost, da se za potrebe ocenjevanja dodajo še nekakšne metodološke nadgradnje, za katere se pa še ne ve jasno, kaj so to.
Zagotovo ima država jasen cilj, in in sicer čimbolj na minimum znižati stroške, ki gredo v primeru gradnje infrastrukture (npr. hitre ceste) na račun odškodnin ljudem, ki so si težko zgradili svojo nepremičnino. V zakonu pogrešam izraz „poštena tržna vrednost“, ki bi bila razlaščencu za garancijo. Vsaka nepremičnina bi se morala skladno z mednarodnimi standardi ocenjevati po tem načelu. Predlog zakona predvideva, da se bo nepremičnina ocenila na podlagi tržne cene (izpuščena je beseda „poštena“), ki bo določena na podlagi sistema množičnega vrednotenja nepremičnin in metodologij ocenjevanja, ki pa še sedaj ni znana, ampak je prepuščena podzakonskemu aktu. Posebej je določeno v predlogu zakona, da se bo pri ocenjevanju zemljišč upoštevala namenska raba po stanju prostorskih načrtov pet let (!) pred dnevom, ko je bila dana pobuda (!) za pripravo državnega prostorskega načrta.
Ni prezreti tudi določbe predloga zakona, da se pri javni razgrnitvi razgrinjajo tudi podatki o vrednostih nepremičnin na predvideni trasi, s čimer bodo lastnikom predstavili informativne podatke, ki se nanašajo na vrednosti nepremičnin in ki bi dale lastnikom realno predstavo o vrednosti njihovih nepremičnin, pri čemer pa „dobrodušno“ pristavljajo, da ta predstavitev ne pomeni dejanske cene kasnejšega odkupa. Takšen predlog zakona je tako v delu, ki ureja odškodnine oz. razlastitve preveč posplošen.
Želijo poenotenje obravnavanja lastnikov razlaščenih nepremičnin vzdolž celotne trase.Kar pa je zagotovo sporno, saj trasa poteka po različnih območjih, kjer nepremičnine dosegajo različne vrednosti ne glede na to, da so nepremičnine že sicer različne po namenu, velikosti, ohranjenosti in po drugih lastnostih. S tem zakonom želijo urediti način določanja vrednosti nepremičnin in odškodnin zaradi razlastitev. Zakon tako za te namene predvideva vzpostavitev sistema ocenjevanja nepremičnin z uporabo sistema množičnega vrednotenja kot osnovo pri ocenjevanju vrednosti nepremičnin in določanju odškodnin. To je nedvomno sporno, saj je jasno, da so vrednosti nepremičnin po sistemu množičnega vrednotenja ocenjene „prenizko“.
Nihče ne bi svoje nepremičnine prodal za ceno, ki smo jo državljani dobili z obvestilom GURSA za potrebe množičnega vrednotenja. Zakon sicer to predvideva za osnovo, pri čemer daje možnost, da se za potrebe ocenjevanja dodajo še nekakšne metodološke nadgradnje, za katere se pa še ne ve jasno, kaj so to.
Zagotovo ima država jasen cilj, in in sicer čimbolj na minimum znižati stroške, ki gredo v primeru gradnje infrastrukture (npr. hitre ceste) na račun odškodnin ljudem, ki so si težko zgradili svojo nepremičnino. V zakonu pogrešam izraz „poštena tržna vrednost“, ki bi bila razlaščencu za garancijo. Vsaka nepremičnina bi se morala skladno z mednarodnimi standardi ocenjevati po tem načelu. Predlog zakona predvideva, da se bo nepremičnina ocenila na podlagi tržne cene (izpuščena je beseda „poštena“), ki bo določena na podlagi sistema množičnega vrednotenja nepremičnin in metodologij ocenjevanja, ki pa še sedaj ni znana, ampak je prepuščena podzakonskemu aktu. Posebej je določeno v predlogu zakona, da se bo pri ocenjevanju zemljišč upoštevala namenska raba po stanju prostorskih načrtov pet let (!) pred dnevom, ko je bila dana pobuda (!) za pripravo državnega prostorskega načrta.
Ni prezreti tudi določbe predloga zakona, da se pri javni razgrnitvi razgrinjajo tudi podatki o vrednostih nepremičnin na predvideni trasi, s čimer bodo lastnikom predstavili informativne podatke, ki se nanašajo na vrednosti nepremičnin in ki bi dale lastnikom realno predstavo o vrednosti njihovih nepremičnin, pri čemer pa „dobrodušno“ pristavljajo, da ta predstavitev ne pomeni dejanske cene kasnejšega odkupa. Takšen predlog zakona je tako v delu, ki ureja odškodnine oz. razlastitve preveč posplošen.
Prav tako je po trenutno veljavni zakonodaji določeno, da razlastitev ni dovoljena, če ima država na razpolago drugo ustrezno nepremičnino, je pa iz iz predloga zakona to „izpuščeno“, torej se sedaj ne ugotavlja več ali država z drugo nepremičnino razpolaga ali ne. Predlog zakona nalaga ministrstvu, da bo pripravil v sistemu množičnega vrednotenja nepremičnin metodologije ocenjevanja nepremičnin.
Pričakujemo, da bo omenjeni zakon, z vsemi posledicami, sprejet kmalu.
Posts
