Image by Cherishing the mundane via FlickrPredstavnika Civilne iniciative Braslovče sta se udeležila okrogle mize Prometna politika Slovenije in 3. razvojna os, ki se je odvijala v sredo, 27. 10. 2010.
Razprava, v kateri so si mnenja o že končanih in še načrtovanih projektih izmenjevali glavni govorci (Duhovnikova, Ficko, Godec in povezovalec Stopar), ni postregla z diskusijo o 3RO. Bolj kot o tej so govorili o vseh drugih temah; kot da bi se izogibali pogovoru o 3. razvojni osi. Poleg tega se posveta ni udeležil minister Vlačič, ki se je menda tik pred Celjem moral vrniti v Ljubljano...
Razprava je postala bolj zanimiva, ko smo besedo dobili tudi poslušalci. Prvi se je oglasil g. Polak, predsednik RGZC, ki je postavil vprašanje, če je trasa dokončna in ob tem izrazil mnenje RGZC in celjskega gospodarstva nasploh, da je izbrana trasa neprimerna in da si želijo traso na Arjo vas.
Odgovor Duhovnikove je bil, da je Primerjalna študija variant pokazala, da se je varianta na Šentrupert izkazala za najprimernejšo.
Predstavnika CI Braslovče sta tak odgovor zavrnila kot neustreznega in zavajajočega, saj je jasno, da pravilnik o pripravi primerjalnih študij variant ne določa niti metodologije vrednotenja, niti kazalnike, po katerih se presoja, in je njihov izbor prepuščen izdelovalcu študije. To pa dopušča možnost režiranega vrednotenja in posledično izbor variante, ki odgovarja "nekomu" - v tem primeru Mestni občini Velenje. Ta je izsiljevala izbor variante F2 in ni bila pripravljena sprejeti nobene od alternativ, čeprav je F2 iz več vidikov presoje slabša od njih.
Omenila sta potek preko strnjenih, melioriranih, namakalno opremljenih kmetijskih zemljišč in hmeljskihprometno neučinkovitost trase F2, ki ne poteka v smeri velikih dnevnih migracij Velenje – Arja vas – Celje / Ljubljana in posledično ekonomske neupravičenosti. nasadov,
Posebej sta opozorila, da je bilo vrednotenje izvedeno nestrokovno, saj ni bilo izvedeno ponderiranje kazalnikov ali katera od drugih metod, ki bi omogočila ločevanje bistvenih kazalnikov od manj bistvenih (primer: prečkanje tenis igrišča, gradnja treh predorov ali pozidava 100 ha kmetijskih zemljišč je bilo vrednoteno enakovredno).
Dodala sta, da so na to napako opozarjali tudi revizorji, a jih niso upoštevali.
Na koncu sta dodala, da je zaradi navedenih dejstev revizija študije variant upravičena in da jo CIB tudi zahteva.
Duhovnikova je odvrnila, da je težko uskladiti vse želje in da nikoli ne bomo našli variante, ki bi ustrezala vsem. Ker njen odgovor ni bil prepričljiv, jo je dopolnil Ficko, ki je rekel, da je ponderje težko določiti in da oni vedo, da je variante F2 ekonomsko najučinkovitejša, CIB pa, da je analizirala predvsem druge vidike - prostorske, okoljske, varstvene. Mimogrede: način, kako je ocenjena ekonomska upravičenost in drugi vidiki in kateri sklepi so presenetljivi, je opisan v knjigi 3. razvojna os - Analiza vrednotenja tras.
Voditelj g. Stopar je pokomentiral z besedami, da je navzočnost iniciativ vendarle potrebno podpreti, saj se od njih lahko veliko naučimo in vprašal goste, če CIB lahko zahteva revizijo študije. Odgovorili so, da revizija ni potrebna in podvomili v objektivnost revizorjev.
Odziv poslušalcev je bil vzpodbuden. Pristopilo je veliko posameznikov, ki so podprli argumente CIB.
Razprava, v kateri so si mnenja o že končanih in še načrtovanih projektih izmenjevali glavni govorci (Duhovnikova, Ficko, Godec in povezovalec Stopar), ni postregla z diskusijo o 3RO. Bolj kot o tej so govorili o vseh drugih temah; kot da bi se izogibali pogovoru o 3. razvojni osi. Poleg tega se posveta ni udeležil minister Vlačič, ki se je menda tik pred Celjem moral vrniti v Ljubljano...
Razprava je postala bolj zanimiva, ko smo besedo dobili tudi poslušalci. Prvi se je oglasil g. Polak, predsednik RGZC, ki je postavil vprašanje, če je trasa dokončna in ob tem izrazil mnenje RGZC in celjskega gospodarstva nasploh, da je izbrana trasa neprimerna in da si želijo traso na Arjo vas.
Odgovor Duhovnikove je bil, da je Primerjalna študija variant pokazala, da se je varianta na Šentrupert izkazala za najprimernejšo.
Predstavnika CI Braslovče sta tak odgovor zavrnila kot neustreznega in zavajajočega, saj je jasno, da pravilnik o pripravi primerjalnih študij variant ne določa niti metodologije vrednotenja, niti kazalnike, po katerih se presoja, in je njihov izbor prepuščen izdelovalcu študije. To pa dopušča možnost režiranega vrednotenja in posledično izbor variante, ki odgovarja "nekomu" - v tem primeru Mestni občini Velenje. Ta je izsiljevala izbor variante F2 in ni bila pripravljena sprejeti nobene od alternativ, čeprav je F2 iz več vidikov presoje slabša od njih.
Omenila sta potek preko strnjenih, melioriranih, namakalno opremljenih kmetijskih zemljišč in hmeljskihprometno neučinkovitost trase F2, ki ne poteka v smeri velikih dnevnih migracij Velenje – Arja vas – Celje / Ljubljana in posledično ekonomske neupravičenosti. nasadov,
Posebej sta opozorila, da je bilo vrednotenje izvedeno nestrokovno, saj ni bilo izvedeno ponderiranje kazalnikov ali katera od drugih metod, ki bi omogočila ločevanje bistvenih kazalnikov od manj bistvenih (primer: prečkanje tenis igrišča, gradnja treh predorov ali pozidava 100 ha kmetijskih zemljišč je bilo vrednoteno enakovredno).
Dodala sta, da so na to napako opozarjali tudi revizorji, a jih niso upoštevali.
Na koncu sta dodala, da je zaradi navedenih dejstev revizija študije variant upravičena in da jo CIB tudi zahteva.
Duhovnikova je odvrnila, da je težko uskladiti vse želje in da nikoli ne bomo našli variante, ki bi ustrezala vsem. Ker njen odgovor ni bil prepričljiv, jo je dopolnil Ficko, ki je rekel, da je ponderje težko določiti in da oni vedo, da je variante F2 ekonomsko najučinkovitejša, CIB pa, da je analizirala predvsem druge vidike - prostorske, okoljske, varstvene. Mimogrede: način, kako je ocenjena ekonomska upravičenost in drugi vidiki in kateri sklepi so presenetljivi, je opisan v knjigi 3. razvojna os - Analiza vrednotenja tras.
Voditelj g. Stopar je pokomentiral z besedami, da je navzočnost iniciativ vendarle potrebno podpreti, saj se od njih lahko veliko naučimo in vprašal goste, če CIB lahko zahteva revizijo študije. Odgovorili so, da revizija ni potrebna in podvomili v objektivnost revizorjev.
Odziv poslušalcev je bil vzpodbuden. Pristopilo je veliko posameznikov, ki so podprli argumente CIB.
Še posebej nas je razveselila podpora in pozitiven odziv g. Godca, direktorja Direkcije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo.
Posts
