Wednesday, 21 April 2010

CIB predstavila svoje stališče o severnem delu 3. razvojne osi

The goosip and a voting boxImage by Bogomir Doringer via Flickr
Civilna iniciativa Braslovče je Regionalnim in občinskim odborom političnih strank predstavila svoje mnenje o severnem delu trase 3. razvojne osi med Velenjem in avtocesto A1. Potek trase na relaciji Velenje - Šentrupert je neustrezen, ne samo iz regionalnega stališča in prometne učinkovitosti, temveč je prav tako ekonomsko potraten, hkrati pa bo uničil tudi veliko strnjenih kmetijskih zemljišč. 
V svojem stališču CIB želi poudariti, da je trasa povsem neskladna s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije, saj ne povezuje Celja in Velenja, ki ležita v isti regiji, s čimer se prometna učinkovitost med omenjenima dvema štajerskima središčema ne bi izboljšala. Prav tako je trasa ogromen investicijski zalogaj, saj je od drugih predlaganih poti dražja za kar 140 mio €. In nenazadnje, predvidena trasa uničuje prvovrstna kmetijska zemljišča v samem osrčju Savinjske doline, po katerih je ta dolina poznana tudi izven meja Slovenije.
Glede na to, da novelacija Nacionalnega programa izgradnje avtocest še ni sprejeta, sredstva za izgradnjo pa še niso odobrena, je sedaj pravi čas za tehten razmislek, pri katerem je potrebno pozornost nameniti tudi javnemu prometu, ki ga ta trasa ne bi okrepila, možnosti dopolnjevanja cestnega in železniškega podsistema in krepitvi in ureditvi prometne politike na regionalnem razvoju, kar do sedaj ni bilo usklajeno. Trasa namreč zaobide večno problematiko dobre povezave med Celjem in Velenjem, ki bi vsekakor vplivala na večjo poenotenost te regije.
Bodo stranke oblikovale svoja stališča do te trase in nove prometne infrastrukture? Ali bo ravno ta trasa odločila, komu nameniti glas na volitvah v Spodnji Savinjski dolini, pa bomo videli na volitvah.
Reblog this post [with Zemanta]

Wednesday, 14 April 2010

Temeljna načela ZPNačrt

Med temeljnimi načeli, ki jih je v procesu prostorskega načrtovanja potrebno upoštevati ZPNačrt navaja:
  • Načelo trajnostnega prostorskega razvoja: zagotavlja se z usklajevanjem razvojnih potreb z varstvenimi zahtevami v prostoru tako, da se dosega racionalna raba prostora za posamezne dejavnosti.
  • Načelo javnosti: omogočeno mora biti izražanje interesov, mnenj in pobud vseh zainteresiranih ter zagotovljeno obveščanje o postopkih priprave prostorskih aktov in v teh postopkih tudi sodelovati s in podobno.
  • Načelo usmerjanja prostorskega razvoja naselij: prostorski razvoj se usmerja in načrtuje na prostih, degradiranih in nezadostno izkoriščenih površinah znotraj obstoječih naselij; prenova ima prednost pred novogradnjo; z razvojem naselij se ne sme slabšati kakovosti življenjskega okolja, v čim večji meri se morajo ohranjati zelene površine naselja; širitev naselja je dopustna le, če znotraj obstoječega naselja nadaljnji prostorski razvoj ni možen; širitev naselja se prvenstveno usmerja na zemljišča, ki so z vidika trajnostne rabe naravnih virov, ohranjanja najboljših kmetijskih zemljišč, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine manj pomembna in so funkcionalno povezana z obstoječim naseljem.
  • Načelo prevlade javnega interesa: pristojni državni in občinski organi morajo upoštevati tako javni kot zasebni interes ter ju v skladu s cilji prostorskega načrtovanja med seboj skrbno pretehtati, pri čemer zasebni interes ne sme škodovati javnemu.
  • Načelo ohranjanja prepoznavnih značilnosti prostora: potrebno je upoštevati vrednote in prepoznavnost obstoječih naravnih, grajenih in drugače ustvarjenih struktur, ki sooblikujejo identiteto prostora in določajo njegove značilnosti.
  • Načelo vključevanja varstva kulturne dediščine: pri načrtovanju in usmerjanju naj se ohranjajo in prenavljajo območja in objekti obstoječe kulturne dediščine, posebej še naselbinske dediščine.
  • Načelo strokovnosti: prostorski akti morajo temeljiti na strokovnih dognanjih o lastnostih in zmogljivostih prostora ter biti pripravljeni skladno s strokovnimi metodami prostorskega načrtovanja ter kakovostnega urbanističnega, arhitekturnega in krajinskega načrtovanja.
Ugotavljamo, da načela niso bila upoštevana, ker je predlagan rezultat celo v nasprotju z nekaterimi.