Vlada s študijami meče denar skozi okno

View Larger Map

Civilna iniciativa Braslovče že 2 leti poziva k korektnemu vrednotenju tras, saj je vrednotenje Urbisa dokazano slabo. Prispevek iz Trajekta.

Slovensko društvo evalvatorjev (SDE) ocenjuje, da je stanje vrednotenja javnih politik v Sloveniji slabše kot v EU, kjer se ocenjuje, da je 80% študij nezadostne kakovosti. Čeprav to pomeni, da so izdelane študje v Sloveniji zelo slabe, jim je vsako leto namenjenih več sredstev. SDE ocenjuje, da letno Slovenija za različne študije potroši okoli 5 milijonov evrov, vrednost projektov, ki so vrednoteni pa letno presega 5 milijard evrov. Gre torej za velike zneske in za pomembna vprašanja, ki vplivajo na blaginjo državljanov.

Tem in podobnim temam bo posvečena programska konferenca, ki jo SDE organizira v ponedeljek 7. decembra 2009 ob 13h. Potekala bo na Inštitutu za ekonomska raziskovanja IER, na Kardeljevi ploščadi v Ljubljani. S pomočjo ugotovitev programske konference SDE namerava pripraviti svoj program dela za leto 2010.

SDE opozarja, da evalvacije v Sloveniji, namesto, da bi postale instrument izboljšanja javnega upravljanja, le tega še dodatno poslabšujejo. Strokovnjaki SDE ocenjujejo, da večina evalvacijskih izdelkov, ki jih naročajo ministrstva ne ustreza osnovnim standardom, še huje, mnoge študije, ki jih vlada sprejme kot ustrezne ne odgovorijo niti na vprašanja, zaradi katerih so bile naročene. Vrednotenje vladnih politik tako zgolj ustvarja novo formalistično osnovo za uveljavljanje površnih rešitev (z argumentom »rezultati evalvacije so potrdili...«), neupravičeno obremenjuje javne finance in ne prispeva k javni blaginji. To ne pomeni le zavajanja slovenske javnosti ampak tudi zlorabo evalvacij, s čimer skuša slovenska administracija neposredno manipulirati tudi z bruseljsko administracijo.

Ob svoji programski konferenci SDE želi opozoriti na nekaj najbolj problematičnih primerov. Kot prvega navaja slabo upravljanje vlade na področju priprave predpisov, na katero ne opozarjajo le v javnosti in na Računskem sodišču, temveč tudi v OECD. Naslednji primer je priprava ciljnega proračuna države za leti 2010-2011, kjer je spodletel postopek priprave proračuna, ki bi pri alokaciji javnih sredstev po ministrstvih upošteval uspešnost njihovih programov. Kot tretji primer SED navaja evalvacijo različnih vladnih programov, kjer se kažejo velike težave, od naročanja študij do predstavitev njihovih rezultatov.