V Braslovčah nasprotujemo predlagani zahodni trasi, ker je neustrezna.

Poleg tega, da trasa hitre ceste v občini Braslovče poteka mimo in preko naselij, fizično deli dolino in prebivalstvo vzdolž doline na polovico in da poleg tega poteka po najkvalitetnejši zemlji, nas motita predvsem potek trase v regionalnem merilu in postopek vrednotenja predlagane trase.

Predlagana hitra cesta ne povezuje regionalnih centrov.

Problematičen je del med Velenjem do avtoceste A1 med Ljubljano in Celjem. V vrednotenju imata trasa, ki poteka skozi Braslovče do zahoda Velenja, in trasa, ki poteka od Arje Vasi do vzhoda Velenja, zelo podobno končno oceno, čeprav sta med seboj povsem različni.

Predlagana zahodna trasa dejansko ne pomeni izgradnjo 3. razvojne osi med regionalnimi centri Slovenj Gradec, Velenje in Celje, pač pa nepotrebno bližnjico proti Ljubljani in namerno oddaljevanje od Celja. Predlagana trasa je zato v nasprotju z zdravo pametjo in tudi Strategijo prostorskega razvoja Slovenije, kjer je zapisano, naj se Celje razvija kot pomembno prometno vozlišče.

Narobe svet: kjer so veliki prometni tokovi, bi cesto obnavljali, kjer pa ni prometa, gradimo hitro cesto.

Hitra cesta mora potekati med večjimi urbanimi in gospodarskimi središči (SG – VE – CE), torej po vzhodni trasi med Velenjem in Arjo vasjo, kjer so vsakodnevni zastoji z dnevnim prometom 20 000 vozil. Predlagana zahodna trasa pomeni umestitev tam, kjer ni potrebna, saj je v Savinjski dolini trikrat manj prometa – 6000 vozil dnevno.

V prometni študiji projektanti ugotavljajo, da zgrajena zahodna trasa ne bi razbremenila ceste med Arjo vasjo in Velenjem in jo bo zato potrebno nadgraditi v 4-pasovno povezavo – torej hitro cesto! To je še en dokaz, da je zahodna trasa neustrezna, saj ne razbremenjuje obstoječih cest.

Velenjski poslanec Bojan Kontič v državnem zboru: »Razmere na cesti Arja vas - Velenje postajajo nevzdržne."

Predlaga se daljša in dražja cesta.

Na celotnem odseku od Slovenj Gradca do avtoceste je predlagana trasa dražja za 121 mio € od prometno ustreznejše! To pa ne pomeni, da bi pri predvideni ceni ostalo, saj ta trasa poteka preko nestabilnih tal v okolici velenjskega jezera ter skozi predore v nekompaktnih kamninah. To pa je gotovo slaba napoved za ekonomično izvedbo.

Višja cena investicije tudi ne pomeni, da je trasa boljša. 7 % naklon ceste od Šmartna ob Paki do predora v Velikem Vrhu je po besedah recenzentov po vseh gradbenih normativih nesprejemljiva za hitro cesto in bi morala biti izločena.

Povzroča se trajna škoda.

Zahodna varianta poteka po najkvalitetnejših kmetijskih zemljiščih, ki jih bomo za vedno izgubili in jih ne moremo nadomestiti drugje. Predstavljajo trajno kvaliteto, zato jo je treba ohranjati še posebej zaradi naraščajočih svetovnih cen hrane.

Vrednotenje in "najustreznejša" trasa sta lažni.

Kdor pozorno prebere elaborat vrednotenja, na podlagi katerega so predlagali traso, v njem najde veliko bistvenih napak, ki vodijo k napačnim sklepom.

Nebistveni kriteriji prevladujejo.

Projektanti so s svojo metodo vrednotenja pomembne kriterije zakrili za množico nebistvenih. Vseh 34 kriterijev je bilo enakovrednih, zato so namesto strokovne presoje prišli v ospredje statistični pojavi. Na to zaman opozarjajo tudi recenzenti. Primer: Kriterij izgradnje predora je bil enako vpliven za traso kot prestavitev daljnovoda, čeprav je predor 300x dražji!

Vrednotenje je polno protislovij in zavajanj.

V kriteriju Navezovanje in povezovanje naselij so za zahodno varianto zapisali: "Po prečkanju reke varianta preseka območje naselja Letuš. Nadaljuje preko kmetijskih zemljišč proti Malim Braslovčam, ki jih obide po zahodni strani po samem robu naselja. Nadaljuje preko kmetijskih zemljišč in teče v neposredni bližini mimo pokopališča v Braslovčah, kar je seveda neprimerno. Priključek Polzela je umeščen na rob Pariželj." Urbis, Zvezek 2, str. 31

V kriteriju Vrednotenje variant s stališča kakovosti bivalnega okolja »pozabijo« na zgoraj napisano dejstvo in zapišejo, da se »varianta F2 izogiba neposrednemu poteku mimo naselij, zato so vplivi na kakovost bivalnega okolja v njih minimalni« Urbis, Zvezek 2, str. 37. Kljub očitnemu protislovju zahodni varianti pripišejo najvišje število točk.

Takšnih in podobnih zavajanj, ki neupravičeno favorizirajo zahodno traso, je preveč (kar 15 med 34 kriteriji). Zato vrednotenje ni verodostojno.

Odgovorni ignorirajo očitna dejstva.

Projekt vodijo na Ministrstvu za promet in na Ministrstvu za okolje in prostor, zato so oni odgovorni, da je predlagana cesta brez razloga za 121 mio € dražja, nerentabilna, ne rešuje prometnih zastojev med Velenjem in Arjo vasjo, in je umeščena v nasprotju s sprejetimi prostorskimi akti. Čeprav se sklicujejo na strokovnjake, dejansko oni odločajo o trasi.

Še enkrat pozivamo Ministrstvo za promet ter Ministrstvo za okolje in prostor, da upoštevata napotke iz lastnih recenzij ter da opravijo objektivnejše vrednotenje tras. V Sloveniji imamo malo kvalitetne zemlje in omejena proračunska sredstva, zato jih ne smemo zapravljati s tako slabimi rešitvami, kot je zahodna varianta te hitre ceste.

Predlagamo razumno rešitev.

Predlagamo izgradnjo vzhodne trase, ker:

je ustrezna rešitev cestne povezave med mesti,
je cenejša za 121 000 000€ (!),
izkazuje visoko rentabilnost investicije, ker bo po napovedih imela gost promet,
učinkovito razbremenjuje obstoječe ceste,
ohranja kmetijska zemljišča,
je v skladu s trajnostnim razvojem, ker ne ustvarja nove nepotrebne trase,
jo podpirajo vse civilne iniciative na tem odseku,
je podprta s strokovnimi elaborati in
je usklajena z nacionalnimi prostorskimi dokumenti.